Poznajo zakonodajo, a jih skrbi za občane, ki čakajo

Skoraj leto in pol po poplavah gradnje novih hiš na varnih območjih praktično ni. Ali občina nima zemljišč ali pa se zapleta s postopki. Ministrstvo za naravne vire in prostor je včeraj v Celju pripravilo posvet s poplavljenimi občinami in upravnimi enotami. Kot so po posvetu povedali župani, predstavljene postopke bolj ali manj poznajo, veliko vprašanj pa ostaja nerešenih.

Namen posveta je bil predstavnikom občin in upravnih enot predstaviti proces izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki so sprejeti po postopkih, prilagojenih v novosprejeti zakonodaji. Predstavili so tudi prvo izdano gradbeno dovoljenje, ki je bilo na UE Slovenj Gradec izdano na podlagi lokacije preveritve. A povsod ne gre tako gladko.

Do konca leta naj bi vse občine imele možnost nadomestne gradnje

Lokacijska preveritev, ki precej skrajša postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, je možna pod določenimi pogoji in le takrat, kadar se zemljišče, na katerem bi postavili nadomestno gradnjo, stika s stavbnim zemljiščem. Odpustkov ni nobenih, je pojasnil državni sekretar Miran Gajšek, popuščanja pri tem ne sme biti: »V Sloveniji imamo že zdaj 6000 naselij in še več razpršene gradnje. Če bomo tako nadaljevali, bo to zelo slabo in zelo drago za občine. Se pa v takih primerih da umeščati v prostor tudi po drugi zakonodaji.«

Nazarski župan Matej Pečovnik je dejal, da postopke, o katerih so poslušali, že poznajo. Problemi so drugje: »Tudi mi bi, tako kot Slovenj Gradec, lahko že imeli gradbena dovoljenja in hiše, če bi naši občani imeli sklepe, cenitve in pogodbe. Pa jih nimajo. Tako imamo tri lokacije že zasedene z občani iz drugih občin. Tudi na ministrstvu smo opozorili, da nimamo nobene pravice zavrniti občana iz druge občine, ki že ima sklep o preselitvi. Zaradi tega imamo zdaj skoraj zasedena zemljišča, ki smo jih pripravili, in nam jih bo zmanjkalo za naše. Ampak so nam zagotovili, da bomo lahko odprli nove lokacijske preveritve na novih lokacijah.«

Odločitve o odškodninah sprejete: Zdaj iščejo zemljišča za gradnjo

Špekulanti?

V Rečici ob Savinji pa še nimajo niti odgovora, ali bo gradnja na območju v Nizki sploh možna, je opozorila županja Majda Potočnik: »Vlogo za lokacijsko preveritev smo dali že konec leta 2023. Dobili smo odgovor, da je tam mogoče graditi, potem smo dobili navodila, naj še enkrat vprašamo, ker so verjetno uporabljali druge podlage za določitev poplavne varnosti. Potem smo pa dobili mnenje s pridržkom. Zdaj delajo hidravlično-hidrološko študijo za tisto območje in ne vemo, ali bo sploh primerno ali ne. Tam pa čakajo konkretni ljudje z imeni in priimki in z zelo močno željo, da prav tam gradijo.«

Odgovor so jim obljubili do 15. oktobra, Gajšek je včeraj odgovoril, da so ta vprašanja zelo težka, saj je poplavna varnost predpogoj za kakršno koli gradnjo. Potočnikova je po posvetu dejala, da po njenem mnenju občine sicer postopke kar dobro poznajo, odprta vprašanja so drugačna: »Nas najbolj zanima, kaj bo v Grušovljah, kjer se predvideva zadrževalnik, ampak ljudje se bojijo zime in pomladi. Zasilni nasip, ki je bil narejen v času intervencije po navodilu poveljnika štaba civilne zaščite, bo počasi popustil. Ključna je torej zaščita tistih, ki bodo tu ostali.«

Narejenega veliko, ovire predvsem birokratske

Pojavili pa so se tudi špekulanti. Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar je predlagal, da bi na vse hiše, ki so predvidene za odstranitev, dali plombe, saj da so se pojavili primeri, ko bi lastniki ta zemljišča menjavali za druga. Državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da si ne more predstavljati, da bi nekdo kupoval zemljišče, na katerem se v prihodnje ne bo smelo graditi: »Vsa ta zemljišča so objavljena na spletni strani, objavljeni so vsi sklepi. Ne moremo pa vnaprej dajati plomb, ker zadeva še niti ni odkupljena.«