Več tisoč družinam in posameznikom, ki jih je prizadela lanska ujma, so pomagali država, humanitarne organizacije in številni posamezniki. A pomoč kljub trudu številnih ni prišla do vseh, včasih je bila razdeljena neenakomerno, velikokrat zelo odvisno od pojavnosti posameznih zgodb v javnosti. Razlike so velike, s tem pa tudi zamere in slaba volja. V humanitarnih organizacijah poudarjajo, da sta za kar najbolj pravično razdelitev sredstev ključna dobra mreža na terenu in osebni stik.

Največji humanitarni organizaciji pri nas, Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, imata za razdelitev sredstev opredeljena merila. Upoštevali so, ali je kdo že prejel pomoč od kakšne druge humanitarne organizacije, niso namreč želeli, da bi se pomoč podvajala, kdo drug pa bi ostal brez. Upoštevali so socialno-ekonomski položaj družine oziroma posameznika in tudi to, ali so prizadeti morda dobili kaj od zavarovalnice.

Infografika Delo

V obeh humanitarnih organizacijah poudarjajo pomembnost mreže na terenu. »Nekatera gospodinjstva znajo zelo pametno porabiti denar, pri drugih je to velik problem. Zato poskušamo, kolikor je le mogoče, zaupati lokalni Karitas. Pri letošnjem projektu, v katerem sodelujemo s poljsko Karitas, pa imamo tudi mednarodno revizijo, zato so merila strožje določena,« je dejal Danilo Jesenik Jelenc, koordinator humanitarne pomoči ob naravnih nesrečah pri Slovenski karitas. Pravi, da so le tu in tam odkrili, da je kdo izpadel iz sistema pomoči. »Marsikoga smo morali samo malo opogumiti, pomagati pri prošnjah za pomoč. Po drugi strani pa se je predvsem na Gorenjskem kar nekaj gospodinjstev odpovedalo pomoči v drugem krogu, saj da naj damo raje tistim, ki si bodo težje sami opomogli.«

Nepogrešljivi v boju z nesrečami

Podobno ugotavljajo v Rdečem križu Slovenije, da si marsikdo ne upa ali ga je sram prositi za pomoč: »Žal tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ne le v času ujm, ampak tudi pozneje. Ostali so brez bivališč, njihovo imetje je bilo poškodovano, uničeno in v želji čim prej znova normalno zaživeti so v številnih gospodinjstvih pošli prihranki. Bili so primeri, ko ljudje niso zaprosili za prvo finančno pomoč. Takrat se je izkazala naša mreža območnih združenj in prostovoljcev, ki so prepoznali stiske in ljudem pomagali pri izpolnjevanju obrazcev in vlog.« V RK Slovenije so še dodali, da je njihovo načelo nepristranskost, med prizadetimi ne smejo delati razlik: »Lani smo morali nekajkrat zavrniti kakšno donacijo, ko je kdo želel pomagati točno določeni družini, zaposlenim v nekem podjetju in tako dalje.«

Znani prejemniki

Društvo Viljem Julijan deluje prav nasprotno. Lani so zbirali sredstva za družino dečka Oskarja in družino deklice Nikite. Obema družinama so vsa sredstva, skupaj več kot 370.000 evrov, nakazali že lani. Gre za precej višje zneske, kot so jih družine lahko prejele od drugih humanitarnih organizacij, a kot je pojasnil predsednik društva dr. Nejc Jelen, je tudi Društvo Viljem Julijan drugačno. »Naše poslanstvo je pomoč otrokom z redkimi boleznimi in ob poplavah sta se na nas za pomoč obrnili dve družini. Obema smo pomagali in zanje zbirali sredstva. Nikogar torej nismo spregledali,« je dejal.

Študenti znajo, zmorejo in hočejo delati

Tudi v Zvezi Anita Ogulin & ZPM so šli na teren. Pomagali so si z izpisi v sistemu Ajda, z ocenami škode in podatki o že pridobljeni pomoči: »Prednost smo dajali družinam z mladoletnimi in nepreskrbljenimi otroki, pomagali pa smo tudi posameznikom.« Njihova komisija je določila merila za dodeljevanje pomoči, a odobrenih sredstev ne nakazujejo neposredno ljudem, so povedali. Skupaj so zbrali tri milijone evrov, od tega v humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi 1,6 milijona evrov.

V zvezi pravijo, da so izpostavljene zgodbe pomembne, ker »se ljudi bolj dotaknejo, ker vidijo človeka in mu zato bolj zaupajo, kam bodo namenjena njihova sredstva. V primeru medijske objave družine poskrbimo za anonimnost, saj se zavedamo, koliko dodatnih stisk in škode lahko povzroči izpostavljanje.« A mediji in družbena omrežja so včasih nujni. »Z objavami in terenskimi obiski smo opozarjali nase in širili informacije. Verjamemo, da bi se na nas obrnilo več ljudi, če bi vedeli za našo pomoč,« so opozorili.

Stiske

V RK Slovenije navajajo, da je bil po poplavah prvič organiziran sistemski pristop pri zagotavljanju prve psihološke pomoči. Koordinacijo je prevzel NIJZ. Psihosocialno pomoč in razbremenilne pogovore še vedno zagotavlja Slovenska karitas, del te pomoči financira poljska Karitas in pristojno ministrstvo. Slovenska karitas ima s tem že veliko izkušenj, v preteklosti so imeli tudi že druge projekte, ko so zagotavljali psihološko pomoč na daljavo, zdaj so na terenu, razlaga Jesenik Jelenc: »Imamo okoli deset ljudi, strokovnjakov, ki obiskujejo družine. Ljudje so zelo zadovoljni in jih radi sprejmejo, marsikdo potem sam predlaga, kam naj še gredo. To bomo gotovo v enakem obsegu kot do zdaj izvajali do konca leta.«

Lani poplavljena družina Stropnik ima nov dom

Da je psihološka pomoč še vedno nujna, opažajo tudi v Zvezi Anita Ogulin & ZPM. »Mnogi šele zdaj, ko so se stvari umirile, prepoznavajo posledice lanskih ujm,« so poudarili. V RK Slovenije posebej opozarjajo na stiske ljudi, ki še ne vedo, kakšna bo usoda njihovih domov. »Vsekakor pa so psihološka obremenitev tudi neurja in toča v letošnjem letu. Še vedno poplavlja hiše in ceste, uničuje strehe. Nenehno je prisoten pritisk in strah. V takih razmerah se rane celijo počasneje,« poudarjajo. Tako RK Slovenije kot Slovenska karitas spet zbirata pomoč, tokrat za pomoč ob letošnjih ujmah in neurjih.