Nepogrešljivi v boju z nesrečami

Glede na Skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji v letu 2023 je lani pri nas v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom delovalo dobrih 19.200 prostovoljcev manj kot leto prej, opravili pa so 1,7 milijona ur prostovoljnega dela manj kot v 2022. Kako je to mogoče, če vemo, da je bilo prav leto 2023 zaradi ujm, ki so na poplavljena območja na pomoč priklicale na tisoče prostovoljcev, izjemno prostovoljsko leto?

Prostovoljstvo v Sloveniji v letu 2023. INFOGRAFIKA: Delo

Kot ocenjujejo na ministrstvu za javno upravo, upad števila prostovoljcev in opravljenih ur tudi glede na informacije prostovoljskih organizacij ne odraža dejanskega stanja, saj je bil odziv prostovoljcev v času poplav izjemen, vodenje evidenc pa zaradi izrednih razmer »postavljeno na stranski tir«. Prav tako zbir podatkov ne kaže realne slike dejansko opravljenih prostovoljskih ur zaradi tega, ker se podatki nanašajo le na prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik pri Ajpesu. Poročilo zato posebej izpostavlja, »kako pomembno je, da se organizacije vpisujejo v vpisnik ter poročajo o opravljenem prostovoljskem delu«. Za 2023 je poročila oddalo 2486 od njih.

Ne glede na statistiko ostaja prostovoljstvo v razmerah, ko v Sloveniji in svetu pustošijo poplave, epidemija, požari in druge naravne nesreče, ključnega pomena za zagotavljanje takojšnje pomoči in podpore prizadetim.

Naši prostovoljci so v 2023 opravili le za nekaj manj kot 80 milijonov evrov organiziranega prostovoljskega dela. To po navedbah poročila kaže na »velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji« v državi, za prezreti pa ni tudi doprinosa prostovoljcev k bolj pravični in solidarni družbi.

Več žensk

Prostovoljke sicer še naprej predstavljajo večino: bilo jih je več kot 119.500 ali skoraj 58 odstotkov, prostovoljsko delo pa je opravljalo tudi 87.338 moških. Večino tega dela, to je kar 7,8 milijona ur ali dobrih 96 odstotkov, so opravili v Sloveniji, v državah EU je bilo opravljenih 215.696 ur ali nekaj manj kot 3 odstotke, v tretjih državah pa 60.764 ur prostovoljskega dela ali slab odstotek. 

Skoraj polovica ur v sociali

Skoraj polovico ali 3,8 milijona prostovoljskih ur so Slovenci in Slovenke lani opravili na področju sociale; v letu 2022 celo 58 odstotkov ali 5,4 milijona ur. Dobro desetino ali nekaj čez milijon prostovoljskih ur sta lani pritegnili tudi področji vzgoje in izobraževanja, ki sta sicer določeni s pravilnikom; med temi so še kultura in umetnost, kjer so prostovoljci opravili dobrih 628.000 ur, in področje rekreacije s skoraj 610.000 urami.

Tudi med koronakrizo so prostovoljci naredili veliko dobrega, v medgeneracijskih centrih so, denimo, šivali maske. FOTO: Filantropija

Kot še izpostavlja poročilo, je tudi v letu 2023 naraslo število prostovoljskih ur na področju civilne zaščite in reševanja. Opravljenih je bilo 527.637 prostovoljskih ur ali 6,5 odstotka vseh. Leto prej jih je bilo, denimo, 90.000 manj. Ravno prostovoljci, ki delujejo na področju civilne zaščite in reševanja, so še vedno nepogrešljivi v boju z naravnimi nesrečami in epidemijami.

Primat gre osrednjeslovenski regiji

Glede na pregled prostovoljstva po regijah, kot ga je pripravil Jaša Rajšek, sodelavec na programu prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji, nesporni primat na tem področju pripada Osrednjeslovenski regiji. Ta je prva tako po številu prostovoljskih organizacij, kot po številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih urah.

Po ujmi v 2023 so prostovoljci na Ljubnem čistili zalit, spodnji del skakalnice. FOTO: Špela Kuralt

Regija z najmanj prostovoljci je Zasavje, medtem ko je na Koroškem najmanj prostovoljskih organizacij, ima pa ta regija zabeleženih največ opravljenih prostovoljskih ur na prostovoljca (74,5 ure).

Primorsko-notranjska regija je zadnja po opravljenem številu prostovoljskih ur.