Predplačila prebivalcem za škodo do konca novembra

Predstavniki vlade so bili dopoldne na terenu po Savinjski dolini, popoldne pa so se sestali s predstavniki gospodarstva, župani in predstavniki nevladnih organizacij v žalskem kulturnem domu. Vsekakor je danes najbolj odmeval dopoldanski obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Braslovčah, kjer smo prvič slišali, da je za varnost ljudi v Letušu edina rešitev preselitev tako levega kot desnega brega. Podrobnosti bodo znane na zboru krajanov, ki bo predvidoma v četrtek.

Župan Braslovč: Letuški levi in desni breg se selita

Že včeraj je državni sekretar Boštjan Šefic prebivalcem zaselka Struge povedal, da se morajo tisti, ki so še tam, zaradi nevarnosti plazu takoj izseliti. Hiše jim bodo vseeno zaščitili, saj bi sicer pozimi preveč propadle. V tem času bodo podali dokončno odločitev o usodi zaselka. Prebivalec Strug in lastnik mizarske delavnice Božo Robnik je prišel danes v Žalec in Golobu povedal: »Res smo bili žalostni, da danes ni bilo nikogar v Struge. Ker smo vas pričakovali.«

Na robu solz in s tresočim glasom je Robnik razložil, da ne živijo v svojih hišah, za delavnico je padel podporni zid: »Smo čisto na tleh. Prve dni sem bil tako na tleh, da sem pozabil vložiti zahtevek za tistih deset odstotkov. Pridno smo delali in zdaj presegli promet ter tako izpadli iz vseh pomoči. Dobil sem 300 evrov iz obrtne zbornice.«

Odločitve o selitvi še ni, a hiše bodo zaščitili

Nadaljeval je z njihovo osebno, filmsko zgodbo: »Šestnajst ljudi se nas je reševalo po vrvi. Doživeli smo take travme, da jih še enkrat ne bomo zmogli.« Poudaril je, da Struge niso novo naselje: »Mi smo tu od leta 1952. Zdaj bi nas selili. Kdaj lahko pričakujemo sredstva? Za mojo mizarsko dejavnost v Lučah ni lokacij. Vztrajamo pri svojih koreninah, od kar je v sedemdesetih letih oče odprl obrt.«

Premier Golob je dejal, da je bil prepričan, da so ob včerajšnjem obisku državnega sekretarja Šefica dobili vse odgovore in da drugih odgovorov tudi sam nima: »Plaz je tako nevaren, da se ne da zagotoviti v doglednem času, da bi bilo tam možno bivanje.« Dodal je, da bo v naslednjem tednu sklican zbor krajanov. Pripravljen bo tudi seznam objektov, kjer varnosti ni mogoče zagotoviti.

Od strahu pred pozabo do odgovorov

Golob je dejal, da razume, kaj želijo vedeti: »To bi želel tudi sam. Ali naj vlagam ali naj še naprej gojim upanje, da bom na tej lokaciji, na kateri sem odrasel, lahko živel. Kot človek vam lahko povem: Ne, žal ne. Tega ne govorim kot predsednik vlade, ker to ni moja naloga, lahko vam pa kot človek to povem, ker hočem biti iskren. In marsikdaj predstavniki oblasti ne zmorejo tega. Na žalost pa niste edini. V Braslovčah je desetkrat več družin v podobni situaciji. Poskrbeti moramo, da se ne boste zlomili čustveno in psihično.«

Golob je že ob začetku srečanja v Žalcu dejal, da se je prav po tej največji naravni katastrofi v zgodovini države zgodilo, da je država občinam nazala celotne intervencijske stroške, prvič je država nakazala predplačila občinam, konkretno je v Savinjsko regijo prišlo do zdaj 20 milijonov evrov. Prav tako je Golob spomnil, da je država prvič v zgodovini nakazala tudi predplačila gospodarstvu za škodo.

Šefic: Še pred novembrom odločitev o Strugah in Letušu

Zdaj bodo na vrsto prišli tudi ljudje. Vlada je prav na današnji seji, ki je sledila obisku, obravnavala novelo interventnega zakona, ki naj bi bila sprejeta v nekaj tednih. S tem bodo vsem ljudem, ki so utrpeli škodo in jo prijavili v sistem Ajda, izvedli predplačila. Golob je poudaril, da bi sicer po veljavni zakonodaji ljudje na to čakali leto dni. Napovedal je, da bodo ta sredstva na računih ljudi do konca novembra. Ob koncu srečanja je dejal še, da bodo tudi tisti, ki so zamudili rok za prijavo, to še lahko storili: »Marsikdo ni dal vloge. To bomo podaljšali in obnovili možnost, da se prijavi škoda. Tisti, ki ste bili najbolj prizadeti, niste imeli časa izpolnjevati obrazcev.«

Stroka bo pripravila tudi seznam objektov, ki niso več varni za bivanje. »Ko bo seznam znan, bomo poskrbeli za nadomestne gradnje. To bo določeno v zakonu. V Logu pod Mangartom je šlo za en sam plaz in eno občino, tu je 140 prizadetih občin, pa so za seznam potrebovali leto dni. Mi ga bomo naredili do konca novembra.« Dodal je, da je za hitrost obnove ključno ministrstvo za naravne vire in prostor: »In za ljudi je bila hitrost, če mene vprašate, do sedaj premajhna, zato sem zamenjal ekipo.« Nadomestne gradnje bodo sicer stvar zakona o obnovi, ki ga bodo prej dali v pregled tudi opoziciji, občinam in drugim, da bi podali svoja mnenja. V državnem zboru naj bi bil zakon o obnovi okoli 15. novembra, je dejal Golob.

Dovolj imajo čakanja, cesto v Strugah bodo zaprli

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je prevzela tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, je dejala, da je bilo treba po ujmi vzpostaviti več kot 500 kilometrov cest. Dodala je, da je razočarana, ker mora v državnem zboru braniti projekte, ki so jih uvrstili v protipoplavni, sanacijski program: »Ja, tudi novogradnje so notri, ki bodo dale protipoplavno zaščito. Do konca se bom borila, da to ostane v programu, ki ga bo financirala tudi Evropska unija.«

Ena od teh zadev je tudi obvoznica v Lučah. O njej je spregovoril član civilne iniciative, ki je že več let proti umestitvi obvoznice v prostor, Alojz Selišnik iz Luč: »Savinja v Lučah ni poplavljala. 13 let se ukvarjamo s to obvoznico. Imamo argumente, za katere mogoče vi še niste slišali. Gre za tako velik poseg za tako majhno dolino. Zakaj tunel, most, rondo? Zakaj to delati, če je ogromno drugih stvari v Lučah potrebnih. Od sanacije nad Strugami do rešitev ljudi?«

V Rastkah bodo dobili nadomestni most, v Lučah strah pred usadom nad Strugami

Bratuškova je bila jasna: »Denarja v proračunu absolutno nimamo preveč. Ne dajemo projektov vanj zato, ker nimamo denarja kam dati, za projekte smo se morali zelo boriti. Za leto 2024/2025 so cestni projekti izključno tam, kjer so bile poplave. Ostala Slovenija bo brez investicij! Na svetu za obnovo pa je bilo povedano, da bi bila škoda na tem območju bistveno manjša, če bi bila obvoznica že zgrajena. Nobene obvoznice ne rišemo politiki, ampak strokovnjaki. Postopek je bil zelo daleč že pred poplavami. Če bi to danes že bilo, bi bila škoda manjša. Enako kot na Prevaljah – če bi bil zadrževalnik tam narejen, bi bila škoda manjša. Tega nisem sama risala, sem se pa zelo potrudila, da je to noter za naslednji dve leti.«

Vodarska stroka je sicer že povedala, da bi brez protipoplavnih ukrepov, ki so bili kljub precejšnjemu nasprotovanju posameznikov v Lučah že izvedeni, Luče letošnje ujme ne odnesle tako, kot so, ampak bi bilo neprimerno huje.

Največja pomoč bodo turisti, če se bodo kmalu vrnili

Avgustovska ujma je prizadela tudi turizem. V Zgornji Savinjski dolini je poleg vodnega močan zlasti ribiški turizem. Predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji Gregor Križnik je opozoril na dela, ki jih že izvajajo: »Sanacije, intervencije, ki potekajo, je treba uskladiti. Te, ki urejajo vodotoke, in te, ki urejajo infrastrukturo. Zdaj namreč dobivamo podporne zidove, ki ne le da sem ne sodijo, da poslabšujejo ekosistem, ampak tudi poslabšujejo protipoplavno varnost.« Dodal je, da naj potekajo sonaravno in da to niso pravljice, saj o tem govori tudi stroka: »Pozval bi k smiselni, ne stihijski sanaciji. Pozivam Bratuškovo, ki je prevzela oba resorja, da uskladi intervencijo.«

Oglasil se je še Edi Jurjevec, lastnik Športnega centra Prodnik na Ljubnem: »Prišel sem pogledat vlado, ker vas danes k nam ni bilo. Saj vem, zakaj ne, k nam je pač prišel čistit Janez Janša.« Poplava jim je med drugim odnesla 70 kajakov, Jurjevec je rekel, da bi rad videl kakšne razpise, da bi to lahko obnovili. Potem je spomnil na razpis za turistično infrastrukturo, na katerem je sredstva med drugim dobil mariborski župan Saša Arsenovič, sam pa že mesece čaka na kakšen odziv: »Vsaj negativen odgovor mi dajte, da se lahko pritožim.« Premiera je povabil v Zgornjo Savinjsko dolino: »Vi ste kajakaš, jaz tudi. Bo pa treba še strugo malo urediti, preden bova lahko veslala. Od Strug do nas. Pa bova šla na želodec in tolkec.«

Največ pomoči po poplavah so prejeli KLS, Tab in Bisol

Minister za gospodarstvo Matjaž Han mu je pojasnil, da bodo preverili, kaj se je zgodilo z njegovo prijavo na razpisu: »Glede Arsenoviča pa smo dali zadevo na Komisijo za preprečevanje korupcije in čakamo na odgovor. Ampak če ima župan podjetje, to ne pomeni, da se ne sme prijaviti.« Dodal je, da imajo željo, da bodo pripravili več razpisov tudi za gospodarstvo: »Vemo, da bo treba kupovati nove stroje, novo opremo. To bomo v zakonu poskušali narediti.«

Na protipoplavne ukrepe, ki se še bodo izvajali predvsem v Spodnji Savinjski dolini, pa so opozorili tudi kmetje. Ti so bili v preteklosti eni največjih nasprotnikov umeščanja suhih zadrževalnikov, ki so bili predvideni v državnem prostorskem načrtu. Premier Golob je dejal, da to ni stvar politike: »Stroka bo pripravila celovito urejanje vodotokov. Od začetka do konca.« Dodal je, da bo treba verjetno precej spremeniti sistem državnih prostorskih načrtov, ker se je tudi v naravi precej spremenilo. Poudaril je, da kmetje niso pozabljeni, da pa lahko svoje konkretne predloge pošljejo: »Če smo znali prisluhniti 1100 podjetjem, bomo tudi kmetom.«