Neomejen dostop | že od 9,99€
Ljudje v Spodnji Savinjski dolini še vedno čistijo blato in mulj iz svojih hiš, samo v občini Žalec je poplavilo več kot 360 objektov. Dela je ogromno, škode še več. Ob petrovški baziliki, ki je osrednje romarsko središče celjske škofije, je bilo tudi skladišče medžupnijske Karitas. Uničilo je več kot tono hrane in šolske potrebščine, ki so jih imeli pripravljene za 400 otrok.
Petrovški župnik pater Ivan Arzenšek z žalostjo razlaga, da hrane, pravkar so jo dobili iz evropskih sredstev, praktično ni več: »Ob četrtkih jo delimo, hrana je bila v skladišču na paletah. Več kot tona hrane je šla. Takrat smo reševali župnišče, sem sploh nisem mogel, ker je bilo na travniku meter deroče vode.« Kje bodo zdaj dobili hrano za tiste, ki potrebujejo pomoč, še ne ve. Dobre tri tedne pred začetkom novega šolskega leta pa ga skrbi tudi pomoč za šolarje: »Imeli smo že pakete šolskih potrebščin. Okoli 400 otrok bi to dobilo.«
V župnišču smo srečali predsednika KS Petrovče Nika Natka. Delajo vse dneve, a se zaveda, da je drugod še veliko huje: »Včeraj sem prvič gledal poročila. Imamo srečo, ko vidim, kaj se je zgodilo drugod po Sloveniji. To bomo kot država čutili še dolgo.«
Po navedbah žalskega župana Janka Kosa je bilo v Žalcu poplavljenih več kot 360 objektov, samo v Petrovčah več kot 120, voda je še v ponedeljek ponekod stala.
Natek je s solznimi očmi razlagal, da so poskušali pomagati vsem, a so tudi sami šele v ponedeljek odkrili eno poplavljeno hišo: »Gospa živi sama, nekaj dni pred ujmo je prišla z operacije in ima še vse odprto, od noge do prsnega koša. Brez svojcev, brez pomoči. Včeraj smo rešili še tisto hišo. Ona niti ni mogla ničesar reševati. Sistem je klecnil, kar je normalno, ker česa takega nihče ni pričakoval. Službe niso mogle slediti vsem. Še zdaj ne morejo. Prostovoljci so se organizirali, gasilci kot hrbtenica civilne zaščite in vsi ljudje, ki so pomagali. Takoj, ko bodo tu končali, gredo v Zgornjo Savinjsko dolino.«
Pomagali pa niso le prostovoljci. Kot nam je povedal Kos, so včeraj iz celjskih zaporov poslali pomagat šest zapornikov in dva paznika. Da so bili tudi v Petrovčah, je povedala Ditka Memon: »S kombijem so nalagali stvari in pomagali.« Povedala je, da brez pomoči sorodnikov in sodelavcev ne bi zmogli, saj je treba mastno blato odstraniti čim prej: »Ko se zasuši, je kot cmok. Ne vem, kaj bi storili, če ne bi dobili pomoči.« Blato so znosili iz hiše na roke, vode niso mogli črpati več dni, ker je takoj nazaj udarjala podtalnica. Vse, kar je bilo vrednejše, so znosili pred hišo, da bo počakalo na cenilca. Uničeno premoženje so morali pokriti, ker so si nepridipravi že ogledovali stvari.
V hiši Zinke in Zlatka Kerčmarja so uporabne le še otroške sobe, razlaga Zinka: »Mulj smo dva dni spravljali iz hiše. Tako je smrdelo, da smo komaj prišli k sebi. Po kemikalijah, fekalijah. Vse v bivalnih prostorih je odneslo. Pri sinu, ki živi tu, je na steni ostal samo en kuhinjski element.« Vnukinjo je najbolj skrbelo, ali so rešili violino, v višje nadstropje so odnesli tudi zajčnik s kuncema.
Medlog je bil eno redkih poplavljenih območij v Mestni občini Celje. Milan Terbovc, ki tu živi že 30 let, je prepričan, da je za to kriv novi protipoplavni nasip: »Ko so začeli graditi, sem jim povedal, da bo za nas slabše, pa niso verjeli. Zdaj je vse uničeno. Naj to odkupijo in mi dajo trisobno stanovanje z garažo. Pri sosednji hiši imajo spodaj apartmaje za oddajo. Vse je uničeno. To je rešilo Celje! Imamo pravico kaj zahtevati? Ker bo jeseni isto.«
Soseda Anita Kukaj, ki ima stanovanje v pritličnem delu iste hiše, ima uničeno vse, stanovanje so prenovili pred devetimi meseci: »Čakali smo na protipoplavne ukrepe. Obljubili so, da bodo zdržali, v resnici pa so nas pustili čisto zunaj. Zdaj smo mi zaščita za Celje.« Anite in moža ni bilo doma, hčerki sta prišli v Celje z avtobusom ob sedmih zjutraj, ko se je oglasila prva sirena. Drugič sta jo slišali, ko sta že prišli domov reševat, kar se je rešiti dalo. Protipoplavnih vreč je zmanjkalo, kupila jih je njuna teta. A ni bilo dovolj. V stanovanju ne morejo več bivati.
Eno najbolj prizadetih območij je Zgornja Savinjska dolina, kjer trenutno sodeluje od 250 do 300 gasilskih enot iz drugih regij in okoli sto vojakov, je povedal poveljnik civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek. Občini Luče in Solčava sta od sobote dostopni preko Jezerskega, od tam so ti občini oskrbovali preko Gorenjske, druge občine pa iz Celja. Pomoč prihaja tudi iz tujine, po Melanškovih besedah je v Zgornji Savinjski dolini že nemška enota s stroji, včeraj sta prišli hrvaška in francoska, pričakujejo še slovaško enoto. Poudaril je, da je trenutno prioriteta, da zagotovijo cestno povezavo do Luč: »Od danes je že povezava preko Črnivca–Podvolovljeka za reševalna vozila. V teh dneh bomo poskušali zagotoviti povezavo še za druga vozila.«
Mitja Šinjur iz gradbenega podjetja VOC Celje je povedal, da bo sanacija cest zelo dolgotrajna, okoli 500, 600 metrov vozišča sploh ni več: »Struga se je preusmerila tja, kjer je bilo prej vozišče.« Dodal je, da bodo prevoznost poskušali vzpostaviti čim prej, sanacija pa bo trajala več mesecev.
Alenka Zupančič iz Direkcije RS za vode je povedala, da je bil pretok vode v teh poplavah v Celju več kot 1300 kubičnih metrov na sekundo, kar je 30 odstotkov več kot v ujmi leta 1990. Dodala je, da so poplavljena območja v celotnem porečju Savinje, od Solčave do Zidanega Mosta. Kako strugo spraviti nazaj, če sploh, in kako vodotoke urediti, so vprašanja, s katerimi se strokovnjaki ukvarjajo že od sobote, je dodala Zupančičeva: »Nekatere stvar bo treba zastaviti na novo. Pokazale so se pomanjkljivosti neprimerne poselitve in umeščanja v prostor.« Prebivalci tega območja se bojijo jeseni. Zupančičeva odgovarja, da osnovno pretočnost že vzpostavljajo, struge in prodne zadrževalnike bodo poskušali čim bolj očistiti, šele potem bo sledila sanacija vodotokov. Sanirajo že visokovodni nasip od Latkove vasi in Vrbja, ki je poškodovan na več mestih. Poudarila je, da je struga od Mozirja dolvodno več kot dvakrat širša: »Tam bo treba ugotoviti, kako primerno umeščati infrastrukturo, poselitev in strugo.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji