Vlada o prvih odstranitvah objektov še ta mesec

Vlada bo po napovedih državnega sekretarja in vodje vladne službe za obnovo Boštjana Šefica še ta mesec odločila o prvih 36 objektih, ali jih bo treba odstraniti, ker tam ni mogoče več živeti, ali ne. Sklepi vlade za vse druge objekte, skupaj je kot potencialno nevarnih evidentiranih 348, bodo sledili v prihodnjih mesecih. Nadomestitvene objekte bi začeli graditi v drugi polovici leta, kdaj bodo vsi ljudje preseljeni, pa zdaj ni mogoče napovedati.

Državni sekretar Boštjan Šefic je novinarjem našteval, kaj vse je bilo od avgustovske ujme narejeno, svoje so potem povedali še številni predstavniki drugih ministrstev, na terenu pa je velikokrat slišati, kako gre vse prepočasi. Marsikdo potarna, da bi imel že vse urejeno, če ne bi čakal na nadomestitveno gradnjo. Da že imajo zemljo, a ne smejo graditi, dokler ne dobijo sklepa vlade, da je njihova dosedanja hiša, ki je morda sploh več ni, neprimerna za bivanje in da je lokacija prenevarna.

Gradili smo tam, kjer absolutno ne bi smeli

Šefic je poudaril, da gre za zelo veliko odgovornost, zato hitenje ni vedno najboljše, preveriti morajo tudi vsako nadomestitveno lokacijo: »Nujno je, da pregledamo vsa zemljišča, kamor bomo ljudi eventualno preselili. Ne moremo privoliti v to, da bi selili ljudi z ogroženih območij ponovno na neka območja, kjer je nevarno zaradi plazov, erozije ali poplav. Zagotoviti je treba tudi primerno komunalno urejenost teh zemljišč, izpeljati vse postopke v zvezi z gradnjo, pridobiti ustrezne projektante in izvajalce, vedeti moramo, koliko objektov sploh potrebujemo, ko se bodo ljudje dokončno odločili,« je razložil Šefic.

Pet tipov hiš

Do zdaj so bila v javni razgrnitvi strokovna mnenja za 36 objektov, za 30 objektov je javna razgrnitev zaključena, pristojni pripravljajo odgovore na pripombe, nato bodo pripravili gradivo za vlado, na podlagi katerega bo vlada sprejela odločitev. Šefic je dejal, da so nekateri strokovno mnenje, da je hišo treba odstraniti, sprejeli brez pripomb, manjše število pa jih je že povedalo, da nočejo oditi. Šefic je poudaril, da do njih pristopajo zgolj z argumenti, da gre za njihovo varnost, saj živijo na nevarnih območjih. V skrajnih primerih zakonodaja predvideva tudi razlastitev.

Ljudem, ki se bodo selili z območij, ki so bila najhuje prizadeta v lanski ujmi, bodo izbrali odškodnino, sami poiskali novo nepremičnino, se odločili za nadomestitveno gradnjo. To so hiše, ki jih bo zgradila država. Šefic je dejal, da so nekaj lokacij, kjer bi lahko postavili nove hiše, v nekaterih občinah že evidentirali, pomembna je tudi komunalna opremljenost. Ponekod tega prostora preprosto ni in bodo morali nadomestitvene gradnje postaviti v sosednjih občinah. Na voljo bo pet tipov hiš: manjši za do tričlansko družino, dva individualna tipa objektov, dvojčki in vrstne hiše. Šefic je še dejal, da bi raje postavljali montažne hiše, da pa bo na voljo tudi klasična gradnja in da bi prve hiše predvidoma začeli graditi v drugi polovici leta.

Večina ljudi se še ni odločila, katero možnost bodo izbrali, saj čakajo na cenitev nepremičnin. Te bodo sledile sklepom vlade, na podlagi cenitev pa bodo predlagane pogodbe z lastniki, v katerih se bodo dogovorili za odškodnino, nadomestitveno gradnjo … Nekateri so pri selitvah zadržani tudi zato, ker se bojijo, da bodo potem vodotoke tako uredili, da bo območje varno, ampak njih tam ne bo več. Šefic je zatrdil, da cilj ni seliti ljudi in da bodo, kjer bo le mogoče, območje zaščitili: »Pri strokovnih mnenjih upoštevajo tudi vse ukrepe, ki jih na direkciji za vode načrtujejo v prihodnosti.«