Čakanje, da bo stroka odločila o usodi poplavljenih

Vodja vladne službe za obnovo in državni sekretar Boštjan Šefic je z ekipo včeraj obiskal Celje, kjer so se sestali z večino lastnikov objektov, ki so na seznamu za morebitno odstranitev. V Celju si sicer zelo prizadevajo tudi za selitev več gospodarskih objektov, zlasti pa se preselitev gasilskega doma Zagrad - Pečovnik, ki ga na poplavnem območju sploh ne sme biti in je bil močno poplavljen.

Na seznamu za morebitno odstranitev, ki ga je objavila vladna služba, je v Mestni občini Celje za zdaj devet objektov. Na pogovor je prišlo sedem lastnikov, dva, ki selitvi nasprotujeta, se pogovorov nista udeležila, je povedal Šefic: »Žal nam je, ker bi jim lahko dali dodatne informacije in obrazložili konkretne okoliščine, ampak bomo počakali do strokovne ocene in potrditve, potem pa se poskušali z njimi pogovoriti in dogovoriti. Vsi ostali pogovori danes pa so bili konstruktivni.«

Avgusta poplavljeni gasilski dom Zagrad - Pečovnik. FOTO: PGD Zagrad - Pečovnik

Celjska občina je sicer na ministrstvo za naravne vire in prostor poslala seznam skupno 35 objektov, 23 poplavljenih in še dodatnih 12, ki so ogroženi zaradi plazov. Med njimi je več gospodarskih objektov in dva, ki sta v javni rabi. Gre za drsališče v mestnem parku in gasilski dom PGD Zagrad - Pečovnik. Slednji je bil v celoti poplavljen. Kot je povedal župan Matija Kovač, taki objekti po poplavni uredbi ne smejo biti na območjih visoke poplavne ogroženosti, ker je sicer onemogočeno njihovo delovanje v izrednih dogodkih. Dodal je, da je Direkcija RS za vode tudi v osnutku občinskega prostorskega načrta zahtevala, da gasilski dom preselijo.

Selitve

Kot je Šefic povedal že večkrat, za zdaj selitev gospodarskih in drugih objektov ni predvidena. O tem je včeraj govoril tudi s predstavniki PGD Zagrad - Pečovnik: »Razložili smo jim optimalno pot, kako zadevo začrtati, ker 151. a člen interventnega zakona govori o varovanju oseb, življenj.« Dodal je, da bi problem gasilskega doma najlažje rešili z gasilsko zvezo, ministrstvom za obrambo in občino: »Vsi morajo pogledati, kakšno je stanje in kakšne so alternativne rešitve. Poiskati bo treba ustrezno zemljišče in sredstva.«

Šefic s sodelavci zaključuje individualne pogovore v savinjski regiji, kjer je kar 323 objektov od skupno 348 objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Letušani: Pričakovali smo veliko, dobili pa anketo

Prihodnji teden ga čaka še obisk Šmartnega ob Paki, kjer je na seznamu 31 objektov. Sicer pa Šefic ocenjuje, da v regiji »ogromna večina razume situacijo, je pripravljena sodelovati, razmišljajo pa različno. Po moji grobi oceni je okoli 40 do 50 odstotkov za nadomestitvene gradnje, okoli 30 do 40 odstotkov za odškodnine, del pa razmišlja tudi o drugih možnostih.« Večina se bo za dokončno možnost odločila, ko bodo v rokah imeli cenitve, a do tja je še kar daleč.

Ljudje so na trnih tudi zaradi čakanja na strokovne ocene, ki naj bi bile pripravljene do konca marca oziroma začetka aprila. Prav te ocene bodo pokazale, ali je neko območje možno varovati ali je treba ljudi preseliti. Šefic je ponovil: »Če lahko zavarujemo tako območje, objektov ne bomo odstranjevali, ker ne bodo ogroženi in ne bo zakonskih pogojev za odstranitev. To mora povedati stroka. S tem ne moremo čakati, ker so ljudje ogroženi zdaj. Stroka se mora poglobiti v te primere in pripraviti vse ustrezne podlage. To je prvi pogoj, da karkoli potem naredimo.«

Šefica verjetno čakata najtežja dneva individualnih pogovorov do zdaj

A nekateri lastniki objektov, ki so zdaj na seznamu, so zadržani, saj se bojijo, da bi jih preselili, nato pa bodo čez leta naredili protipoplavne ukrepe, njih in njihovega doma pa ne bo več tam. Šefic je bil jasen: »V desetih letih lahko pride trikrat do poplav in hude nesreče. Pogosto je bilo v preteklosti očitano, da stroka ni imela vloge. Zdaj jo ima, stroka bo to morala povedati in za tem stati.«

Jez v Strugah (desno) dodobra poskrbi, da voda teče v elektrarno. Jez je lastnik popravil na lastno pest in ga mora iz Savinje odstraniti. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Jez še vedno stoji

Krajanom zaselka Struge v občini Luče pa so zaradi plazov ob Savinji že pred meseci naročili, naj se iz hiš izselijo. Veliko jih je sicer še vedno vsak dan tam, le spat hodijo drugam. Medtem ko so ostali brez domov, je lastnik male hidroelektrarne v Strugah na lastno pest popravil jez na Savinji, ki sta ga poškodovala avgustovska ujma in jesensko deževje. Kot smo poročali, lastnik za ta dela ni imel nobenega dovoljenja, jez pa je pet mesecev po ujmi v strugi Savinje celo betoniral. Obveščena je bila inšpekcija za naravo in vode ter direkcija za vode, lastniku so naložili, da mora vse odstraniti. A jez, ki je po navedbah krajanov še višji, kot je bil prejšnji, še vedno stoji.

Brez dovoljenj spet zrasel jez na Savinji

Pojavile so se govorice, da naj bi imel lastnik podporo ministrstva za okolje, podnebje in energije, kar so na ministrstvu odločno zanikali in dodali, da obstaja tudi zapisnik sestanka, kjer so jasno povedali, da je treba jez odstraniti. Šefic pa je včeraj dejal, da je povsem jasno, da objekt soglasja ni imel: »Inšpekcija je obveščena. Če lastnik jezu ne bo odstranil, mora inšpekcija opraviti svoje delo.«