V obnovo brez novih davkov za prebivalce

Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem srečanju parlamentarnih strank glede zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi dejal, da v zakon uvajajo tudi učinkovito upravljanje z vodotoki. To je točka, na kateri se strinjajo tudi z opozicijskima SDS in NSi, pa tudi občinami, ki so že leta opozarjale, da bi bilo bolj smiselno, ko bi imele na terenu več pristojnosti. Največ razhajanj je pri financiranju obnove.

Ključno v osnutku zakona o obnovi so povečanje obsega pravic za upravičence, pohitritev administrativnih postopkov za pridobivanje dovoljenj in umeščanja v prostor, je našteval Golob. Napovedal je, da bo zakon urejal tudi upravljanje z vodotoki: »Na to temo bomo zakon še dopolnjevali. Zelo je pomembno, da razčistimo pristojnosti občin, države, zagotovimo sredstva in smo hitri pri kriznem odzivanju.«

Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da je bil cilj današnjega srečanja parlamentarnih strank iskanje rešitev, saj gre za pomembne posege v obstoječo zakonodajo. FOTO: Črt Piksi

S tem se v celoti strinjata tudi opozicijski SDS in NSi. Kot je dejal Janez Janša, bo, če bo to resnično urejeno v zakonu, veliko narejenega, da posledice ob prihodnjih poplavah ne bodo tako velike in cena tako visoka. S tem se je strinjal tudi Matej Tonin, ki je dejal, da so bile letošnje poplave tako velikega obsega prav zaradi slabega urejanja vodotokov: »Sedanji sistem koncesionarjev ni ustrezen.«

Pripombe občin

Da je treba v tem zakonu urediti vzdrževanje vodotokov in pristojnosti pri tem, so predlagali tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS). Predsednik SOS Vladimir Prebilič pa je za Delo dejal, da jih skrbi, ker v osnutku zakona ni časovnice, kdaj bodo občine dobile izplačilo 60 odstotkov sanacije, 40 odstotkov je že bilo nakazanih: »Preostalo je obljubljeno, a v zakonu tega ni. Ne bi radi, da bi kdo vmes dobil demenco in ne bo o tem nič več vedel.«

Šefic: Od vsega začetka je ocena, da ljudje morajo iz Strug

V SOS so še opozorili, da čeprav piše v osnutku, da bi imeli mnenjedajalci v postopkih le 15 dni časa, je to fizično nemogoče izpeljati za tako veliko občin, zato naj obrazložijo, kako so si to zamislili oziroma pristojnim dajo administrativno pomoč. Krajše roke je pohvalil Tonin, a dejal, da bi morale biti tudi sankcije, če se jih »uradništvo« ne drži. Predlagal je, da bi molk organa šteli za soglasje.

Prebilič je še dejal, da bodo zemljišča za nadomestitvene gradnje v več primerih morali še odkupiti, kmetijska zemljišča pa sklad kmetijskih zemljišč po zakonu prodaja le na dražbi: »Na dražbi se lahko odpre lov na zemljišča, zato bi bilo treba dati javni sferi predkupno pravico, da ne pridemo v začarani krog vojnega dobičkarstva.« Občine se sprašujejo še, kdo bo plačal komunalno opremljanje zemljišč za nadomestitvene gradnje, predlagale so, da bi zadržanje dela zakona o javnem naročanju veljal do konca leta 2024, želijo si tudi več možnosti pri zadolževanju.

V Kranju Sava prekrila kanalizacijsko cev pod mostom

Problematično financiranje

Golob je dejal, da je bilo letos za poplavne ukrepe že izplačanih 520 milijonov evrov, prihodnje leto je predvidenih 1,1 milijarde evrov. Poudaril je, da letos in prihodnje leto ne bo za financiranje obnove nobenih dodatnih davčnih obremenitev, glavni prihodki bodo solidarnostni sklad EU, dobiček SDH in varčevanje oziroma zadolževanje. Osnutek zakona predvideva povišanje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov v prihodnjih petih letih in davek na bilančno vsoto bank.

Golob je dejal, da prve davčne prilive načrtujejo leta 2025. Janša je dejal, da je tako zagotavljanje sredstev za obnovo vprašljivo, saj ni znano, kakšen bo izplen, glede na to, da se gospodarstvo ohlaja. Tonin pa je že napovedal, da če bo v zakonu to ostalo, zakona NSi ne bo podprla.

Slovenija v procesu enega največjih zviševanj davčnih obremenitev v zgodovini

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) temu v osnutku zakona nasprotuje. Po mnenju generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal je dodatno davčno obremenjevanje brez jasne vizije ter določitve namenskosti zbranih sredstev izključno za obnovo in razvoj nesprejemljivo: »Predlagana davčna obremenitev bo poslabšala že tako davčno preobremenjeno gospodarstvo ter slabi tuje investicije v Sloveniji.«

Pri tem opozarja še na ostale nove obveznosti in obremenitve gospodarstva: »Osnovni problem v Sloveniji je že ta, da neprestano spreminjamo pravila igra. In to čeprav vsi vemo, da potrebuje gospodarstvo stabilno in predvidljivo poslovno okolje.« Osnutek zakona o obnovi predvideva tudi davek na bilančno vsoto bank.

Vlada ukinja solidarnostni prispevek. Kaj pa prinaša zakon o obnovi?

Vesna Nahtigal poudarja, da gospodarstvo nikoli ni nasprotovalo solidarnostnemu prispevku, kjer je bila predvidena stopnja od davčne osnove 0,8 odstotka: »Novi predlog predvideva povišanje davčne stopnje kar za 3 odstotne točke, pri čemer obstaja utemeljena bojazen, da se bo ta stopnja ohranila tudi po pretečenem petletnem obdobju. Gre torej za trikrat večjo obremenitev, kot jo je predvidevala interventna zakonodaja. Ob tem izpostavljamo, da višanje davkov ni zagotovilo za večje javno-finančne prihodke v državno blagajno. Tudi ni ustrezno, da navedeno okoljsko škodo plača gospodarstvo, pri čemer bodo nepovratna sredstva prejela občine, prizadeta podjetja pa predvsem posojila.«

Poenostavitev postopkov gradnje, skrajšanje rokov za izdajo projektnih pogojev, prednostna obravnava upravnih postopkov pri umeščanju objektov v prostor, ki so zapisani v osnutku zakona, so dobrodošli ukrepi, še pravi Vesna Nahtigal in doda: »Vendar gre za ukrepe, ki bi jih morala vlada trajno uveljaviti. Če jih bo uvedla le kot začasne ukrepe, je to izgubljena priložnost, saj gre za ovire, na katere tudi na GZS opozarjamo že leta, ki dušijo in zavirajo gospodarsko rast.«