Več mesecev so krajani zaselka Struge v občini Luče čakali na odgovor, ali naj obnavljajo hiše ali ne, saj niso vedeli, kakšna bo usoda njihovega zaselka. Nekateri niso čakali, ampak so kar obnavljali in delali. Vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih državni sekretar Boštjan Šefic je bil v Strugah na obisku 20. oktobra. Takrat so zaradi grozečega plazu pozvali vse, naj se iz Strug izselijo. Začasno. V tem času bodo plaz pregledali in se predvidoma že v letu 2024 odločili glede usode zaselka.

Na današnji novinarski konferenci pa je Šefic povedal: »Vsem krajanom smo zelo neposredno in nedvoumno povedali, da apeliramo nanje, da se takoj izselijo. Izkazalo se je, da je bila naša ocena pravilna. Ta plaz je po naši oceni nevaren. Vidimo edino možnost, da gredo v začasne nastanitve in potem skupaj poiščemo rešitve za čas do nadomestitvene gradnje, za katero imajo v občini Luče že opcije.« Napovedal je, da imajo s krajani naslednji sestanek v sredo, kjer jim bodo geologi pojasnili vse okoliščine.

Odločitve o selitvi še ni, a hiše bodo zaščitili

A kot so nam po oktobrskem sestanku v Strugah povedali krajani, o tem smo poročali tudi v Delu, jim niso povedali, da bo ta izselitev dokončna. Na tem sestanku so jim tudi obljubili najnujnejšo zaščito hiš, in sicer da bodo še pred zimo hiše podbetonirali in uredili začasni vodovod. Zakaj so jim to obljubili, če so vedeli, da bo treba oditi, je Šefic na današnji novinarski konferenci dejal, da so bili nekateri krajani skeptični: »Bilo je dano opozorilo, da ne želijo, da njihove hiše propadajo v tem času, zato je bil sprejet dogovor, kompromis, da se izvedejo najnujnejši sanacijski ukrepi, da stavbe ne bi dodatno propadale.«

A Šefic danes vztraja, da mnenja glede selitve niso spremenili: »Na podlagi vsega, kar vemo, in na podlagi postopka, ki ga bomo izpeljali, ne vidimo druge možnosti. Apelirali bomo, da ostanejo v začasnih nastanitvah in da se dogovarjamo, kako po izpeljavi postopka zadeve uredimo do nadomestitvenih gradenj oziroma v kolikor se bodo posamezniki odločili drugače, torej, kako do takrat poskrbeti zanje. V času zadnjih neurij se je pokazalo, da plaz ni stabilen, da lahko povzroči škodo. Imamo pa tudi druge plazove v tej okolici, ki ravno tako predstavljajo nevarnost. To bo tema pogovora na sestanku v sredo.«

Ljudi najbolj skrbijo plazovi, ki se prožijo drug za drugim

Na vprašanje, ali bodo kljub temu hiše v Strugah zaščitili, da bodo torej denar namenili za nujno sanacijo hiš, ki jih kasneje tu ne bo več, pa je Šefic dejal: »Naša ocena od vsega začetka je, da je območje Strug treba preseliti. Takrat (na oktobrskem sestanku, op. p.) nismo imeli predloga interventnega zakona, ki natančno določa postopek, kako to izpeljati. Drugič. Na željo krajank in krajanov, da jim pokažemo razumevanje za njihove stiske in dvome, je bil takrat ta predlog o nujni zaščiti hiš oblikovan. Mislim, da je zdaj spoznanje takšno, da morda ti ukrepi niti niso več potrebni. Vendarle pa je to tema našega skupnega pogovora.«

Župan Luč: Sanacija nima smisla, če Strug ne bo več

Župan Luč Klavdij Strmčnik je za Delo dejal, da tudi on ni na oktobrskem sestanku razumel, da je odločitev glede selitev krajanov Strug že sprejeta: »Rečeno je bilo, da naj gredo začasno ven, ker ne vedo, kaj se bo dogajalo s plazom. Šefic je povedal, da se stroka nagiba k preselitvi, ampak ne, da je to dokončna odločitev. In da bodo na vprašanje, ali je treba seliti naselje, odgovorili, ko bodo dobili analizo plazu. Zdaj imamo v sredo sestanek z geologi, ki so plaz kartirali, vrtin pa še ni.«

Dovolj imajo čakanja, cesto v Strugah bodo zaprli

Strmčnik dodaja, da ne razume, zakaj bi, če je naselje predvideno za selitev, podbetonirali hiše: »To bo stalo od 80.000 do 100.000 evrov. Saj se nam bodo vse krave smejale, če bomo to naredili, potem pa hiše podrli! Pa še težje bo rušenje, če bo vse spodaj zabetonirano. Tudi ne razumem, zakaj je treba zdaj delati take analize plazu, če bodo vsi odšli. Ko smo iskali ponudbe na podlagi projektne naloge, bi samo analiza po eni ponudbi stala 250.000, po drugi pa 350.000 evrov. Na tej podlagi bi bilo treba narediti še projekt sanacije, ki bi spet stal 100.000 evrov, šele potem bi sledila sanacija. Če je treba plaz reševati zaradi državne ceste in območja dolvodno, ne razumem, zakaj bi potem to morala prevzeti občina Luče. Potem bo morala k temu pristopiti država.«

Novela interventnega zakona

Postopek urejanja nadomestnih gradenj zelo podrobno določa predlog novele interventnega zakona, ki je že v državnem zboru, je povedal Šefic in dejal, da pričakujejo obravnavo še ta mesec. Osrednji ukrep tega zakona je predplačilo obnove stanovanj. Do tega bodo upravičeni tisti, ki so imeli 31. 7. 2023 v teh stanovanjih prijavljeno stalno prebivališče, predplačila pa bodo izplačana v višini 20 odstotkov ocenjene škode, če je bila ta višja od 6000 evrov, je povedal Šefic. Iz predplačil bodo izločeni tisti, za katere bo predvidena nadomestna gradnja.

Predplačila prebivalcem za škodo do konca novembra

Šefic je še dejal, da bodo v zakonu opredeljene tudi krizne namestitve za starejše od 65 let in vse, ki potrebujejo posebno skrb. Zdaj bodo možnosti podaljšanja teh kriznih namestitev in če se ljudje ne bodo mogli vrniti na svoje domove, bo zanje namenjena prednostna obravnava za nastanitev v institucionalnem varstvu. Vsem, ki bivajo pri sorodnikih in prijateljih, pa bo namenjen ukrep plačila stroškov elektrike, vode in ogrevanja. Kot je dejal Šefic, bo nadomestilo veljalo eno leto z možnostjo podaljšanja za še eno leto.

Nadomestitvene gradnje

Poseben ukrep bodo nadomestitvene gradnje. O teh je Šefic že govoril krajanom Letuša in Rečice ob Paki prejšnji teden v Braslovčah. V primerih, ko je ocenjena visoka poplavna ogroženost, erozija ali grožnja zemeljskih plazov in bi bivanje pomenilo neposredno nevarnost za ljudi, predlog zakona predvideva nadomestitveno gradnjo. Šefic je dejal, da je postopek zelo natančen, razlogi za izselitev in nadomestitveno gradnjo bodo morali biti natančno utemeljeni in obrazloženi.

Šefic: Ljudi bomo selili, ker so v nevarnosti

Ljudje, ki jim bodo vročili sklepe o izselitvi, se bodo lahko odločili za novo bivališče, ki ga bo zgradila država na varnem območju, lahko se bodo odločili za odškodnino in si življenje urejali sami. Lastnik nepremičnine lahko poišče tudi novo, nadomestno nepremičnino, ki jo država odkupi in potem prenese lastninsko pravico nanj, je pojasnil Šefic. Če je nova nepremičnina cenejša, bo dobil tudi razliko. »Nihče ne bo oškodovan. Če nič ne bo možno, pa je možna tudi razlastitev v smislu javnega interesa. Razlastitveni postopki bodo vodeni kot nujni. Ker želimo preprečiti nevarnost in nastanek dodatne škode. Gre namreč za varnost ljudi in premoženja,« je še dejal Šefic.

Dodal je, da je bil sestanek v Braslovčah konstruktiven, da pa se je odprlo veliko vprašanj. Kot denimo primer gospoda, ki je pravkar postavil novo hišo, jo opremil, bil je v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Ker ga še ni imel, tudi ni imel hišne številke in še ni mogel tam prijaviti stalnega prebivališča. »Gre za specifično situacijo, vse to bomo reševali,« je dejal Šefic. Poudaril je, da bodo nepremičnine ocenili glede na vrednost, ki so jo imele 31. 7. 2023, torej pred poplavo.