V Mežici bo treba ukrepe zaščite začeti znova

Mokro čiščenje in preprečevanje prašenja sta prvi ukrep, ki ga za porečje Meže priporočajo tako na Nacionalnem inštitutu na javno zdravje kot na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. V drugih delih države sedimenti niso problematični, vsaj kar se težkih kovin in mineralnih olj tiče. Neškodljivo blato bo uporabno za gradbeništvo in tudi za kmetijstvo, življenje pa se vanj najhitreje vrne z rastlinami. O rastlinah, ki bi iz blata vsrkale onesnaževala, tudi težke kovine, pa ni tako enopomenskega odgovora.

Agencija za okolje je izvedla vzorčenje na 21 merilnih mestih v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure, povsod so preverili sediment in še tla. Najbolj onesnažen sediment imajo na območjih, kjer so že tla zaradi rudarjenja, ne zgolj pri nas, tudi v Avstriji, čezmerno onesnažena. V Črni je onesnaženost sedimenta s težkimi kovinami in mineralnimi olji manjša kot onesnaženost tal, v Prevaljah in Dravogradu pa je onesnaženost sedimenta večja kot onesnaženost tal. Dravo onesnažujejo že Avstrijci, potem pa še mi prek Meže. Zato so sedimenti ob Dravi tudi čezmerno onesnaženi s težkimi kovinami, svincem, cinkom, kobaltom in tudi molibdenom.

Janja Turšič iz Arsa je povedala, da sedimenti v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Savinje in Mure glede onesnaženosti s težkimi kovinami in mineralnimi olji niso problematični. Na novo pa so ugotovili, da so tla v Sneberjah in Litiji že od prej čezmerno onesnažena s svincem.

Ločili bodo nevarno od nenevarnega, nevarno gre na posebna odlagališča ali v sežig, nenevarno pa ima več možnosti. FOTO: Matej Družnik/Delo

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi prek analiz pooblaščenega laboratorija ločiti ogromne količine blata na nevarno in nenevarno. Vzorce so začeli jemati 13. avgusta. Za blato so identificirali tudi lokacije, kjer bi ga lahko odložili. Pri tem bo nevarno blato moralo na odlagališče za nevarne odpadke ali v drag sežig. Nenevarno blato pa bi lahko uporabili v gradbeništvu in tudi kmetijstvu, je povedala Tanja Bolte z ministrstva za okolje (Mop). Vse to bodo vedeli prihodnji teden, ko bodo tudi vprašali direkciji za ceste in za vode, kam bi to blato lahko vgradili.

Vse ukrepe, tudi mokro čiščenje, preplastitev cest in javnih površin, ureditev varnih vrtičkov, nadzor in drugo, bodo vključili v nastajajoči zakon o obnovi. V Mežiški dolini bodo preverili, koliko ureditev iz 15-letnega uspešnega programa zmanjšanja ogroženosti zdravja je voda odnesla. Najverjetneje bo treba program začeti znova, pri tem pa ga razširiti še na območja, kjer je Meža odložila onesnažene naplavine.

Borut Vrščaj s kmetijskega inštituta je opozoril, da premeščanje ogromnih količin blata na dolge razdalje ni primerno. Za sanacijo zemljišč je namreč najbolj primerna prst istega zemljišča ali pa zemljišča v bližnji okolici. Dušica Majer s kmetijsko-gozdarske zbornice je povedala, da mokro seno ni primerno za uporabo, saj se poveča nevarnost razvoja plesni, ravno tako je s silažo. Koruza je primerna za silažo, če je poplavna voda segla 40 centimetrov visoko. Poplavljeno koruzo in krompir je mogoče oddati tudi v bioplinarne.

Več kot 80 odstotkov triletnih otrok je v Mežici leta 2001 imelo v krvi toliko svinca, da je bil mogoč vpliv na zdravje, je povedal Ivan Eržen z NIJZ. Do letos so s programom sanacije doline dosegli, da je ta delež desetkrat nižji. A žal je Meža večino ureditev odnesla. Tudi zato bi radi ponovili preiskavo, tudi v Prevaljah in Dravogradu, da bi videli, ali se je ogroženost otrok med poplavami in po njih akutno povečala.

In NIJZ je prišel tudi predlog za čiščenje blata z rastlinami, med njimi tudi konopljo, kar so nekateri že videli kot odlično priložnost. Vrščaj pravi, da tla s posevki hitreje zaživijo. Z rastlinami, ki so hiperakumulatorji onesnaževal, bi tla tudi lahko očistili, vendar, opozarja Vrščaj, to traja več let. Take rastline je potem treba požeti in nadzorovano porabiti.