Ujma zahteva poseben zakon

Umikajoča se voda šele v teh dneh zares razkriva katastrofalne posledice poplav, ki so od petka do nedelje prizadele večji del Slovenije, še posebej pa Zgornjo Savinjsko dolino, Koroško, območje Škofje Loke in Poljanske doline ter seveda številne kraje ob porečjih Save, Drave in Mure. Marsikje je popolnoma preobražena podoba mest in naselij, porušena ali močno prizadeta prometna, okoljska in vodna infrastruktura in očitno je, da ne bomo imeli opravka z običajno sanacijo kot v primerih suš, pozeb ali poplav s krajšimi povratnimi dobami. Marsičesa ne bo mogoče vrniti v »staro stanje«, marsikatere težke in za ljudi pomembne življenjske odločitve bo treba sprejeti, zato potrebujemo razvojno prenovo in sanacijo še posebej na tistih območjih, ki so bila izjemno hudo prizadeta. Za takšno vrsto prenove, ki bi na prizadetih območjih tudi ohranila življenje, bo potrebnega veliko več, kot ponuja pravkar spremenjeni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Že pred desetletji, ko smo v državnem zboru sprejemali eno od prejšnjih različic tega zakona, smo se zavedali, da za hujše naravne nesreče in za odstranjevanje kompleksnih socialnih, gospodarskih in prostorskih posledic ne bo zadoščal.

Sprejeti in uveljaviti je treba poseben zakon, ki celovito obravnava in rešuje specifične probleme, ki jih prinaša prav konkretna naravna nesreča tako velikega obsega, kot so nedavne poplave. Sedanja prostorska, gradbena, vodna, energetska, okoljska in prometna zakonodaja je napisana za »normalne razmere«, kvečjemu še za kakšne izredne dogodke, ob ujmi takšnega obsega pa zagotovo ne bo zadostovala. Kdor si je ogledoval posnetke razdejanja v Črni na Koroškem, je moral ugotoviti, da brez celovitega načrta prenove mesta preprosto ne bo šlo.

Zakon o razvojni prenovi po nedavni ujmi bi moral zajemati sredstva in finančne instrumente za prenovo, med drugim način dodeljevanja pomoči javnim institucijam, lokalnim skupnostim, gospodarskim subjektom in seveda posameznikom. Treba bo opredeliti, v kolikšni meri bo lahko pomoč nepovratna, kolikšen del pa je bo nemara treba zagotoviti z dolgoročnimi krediti. Tu se kot možnost ponuja poseben proračunski sklad, ki ni odvisen od proračunskih nihanj.

Pavel Gantar. FOTO: Jože Suhadolnik

Celovitost prenove naj zajema tako državno kot občinsko infrastrukturo, gospodarske objekte in seveda stanovanja. Prenova, ki je ločena po sektorjih (na primer prometna infrastruktura, komunala, vodne ureditve), prinaša številna tveganja in medsebojne neusklajenosti, ki lahko ogrozijo hitrost in učinkovitost prenove.

Na nekaterih najbolj prizadetih območjih je kar nekaj pomembnih podjetij in obrtnih dejavnosti, ki bodo morali dobiti, vsaj za določeno obdobje, poseben status, predvsem v zvezi z zaposlovanjem in vzpostavljanjem proizvodnje.

Glede na stopnjo prizadetosti in ocene škode bi bilo verjetno smiselno razdeliti območja prenove po stopnji prizadetosti in temu prilagoditi instrumente za prenovo.

Zakon bo moral urediti tudi posege v prostor in dati pomembnejšo vlogo prostorskemu planiranju kot točki za usklajevanje različnih interesov in pobud pri razvojni prenovi. Pri tem posebej opozarjam, da bi zakon moral v navezavi na zakon o urejanju prostora vpeljati za posamezna naselja ali za določena sklenjena območja, ki lahko segajo tudi prek meja občin, posebne sanacijsko-razvojne prostorske načrte, ki bi morali biti izdelani vsaj na ravni sedanjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Pri tem je treba zagotoviti, da bi ti načrti, v nasprotju s hierarhijo planskih aktov, obenem spreminjali tudi »strateške« občinske oziroma državne prostorske načrte in bili podlaga za neposredno izdajo gradbenih dovoljenj.

Glede na obseg nesreče bi se morala država aktivno vključiti v postopke priprav razvojno-sanacijskih načrtov in ustanoviti, tako kot je bilo to ob potresu leta 1998, državno tehnično pisarno, ki bi morala biti locirana neposredno na prizadetem območju in bi ponujala strokovno-tehnične storitve pri pripravi načrtov prenove oziroma bi bila celo pristojna za njihovo pripravo. Mislim, da bi morala vlada čim prej stopiti v stik z Inženirsko zbornico Slovenije in Zbornico za arhitekturo in prostor, da bi se dogovorila o načinih aktivne državne tehnične pomoči.

Prek ujme do novega rojstva Slovenije v EU

In ne nazadnje, zakon bi moral opredeliti tudi nekatera načela, na katerih bo morala temeljiti prenova, kot so pravičnost, enakopravna obravnava, sorazmernost, trajnostni pristop, celovito urejanje voda, z zadrževanjem voda, urejanjem gorvodnih-dolvodnih razmerij in zagotavljanjem prostora za vode, še posebej zunaj naselij.

Pogubne posledice plazenja tal

Posebej je treba opozoriti na pogubne posledice plazenja tal. Lahko upamo (ali smemo upati), da se takšna količina padavin ne bo spustila na naše kraje, vsaj ne v obdobju ene generacije, sicer pa lahko že normalno deževje kaj kmalu aktivira plazove, ki jih je sprožila nedavna ujma. Ogroženost infrastrukture in bivališč je zato tako rekoč permanentna.

Kakšne bodo gospodarske posledice povodnji

V prihodnjih desetih do štirinajstih dneh bodo tako državna kot občinske oblasti še vedno močno zasedene z vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih infrastrukturnih razmer, predvsem pri občinskih javnih službah (preskrba z vodo, čiščenje in odvajanje odpadnih voda, odvoz in procesiranje odpadkov ...), da ne govorimo o zagotavljanju trajnejših bivališč za vse, ki se ne bodo mogli vrniti v porušene hiše ali hiše, ki jih ogroža plazenje tal.

Po tem pa bodo oči javnosti, predvsem pa prebivalcev prizadetih območij, usmerjene v prihodnost. Vlada in parlament imata mogoče slab mesec časa, da povesta, kako, koliko, komu in kdaj bosta konkretno in operativno zagotovila pomoč pri prenovi in razvoju prizadetih območij.

***

Dr. Pavel Gantar, nekdanji minister za okolje in prostor ter predsednik Državnega zbora RS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.