Neomejen dostop | že od 9,99€
Pretoki rek po Sloveniji se po uničujočih poplavah postopoma zmanjšujejo, kaže hidrološko poročilo Arsa. Popoldne in zvečer pa lahko ob krajevnih plohah in nevihtah narastejo posamezne manjše reke in hudourniki. Ob padavinah lahko pride do razlivanja padavinske in zaledne vode na v poplavah najbolj prizadetih območjih, opozarjajo hidrologi.
V naslednjih dneh se bo vodnatost rek sicer zmanjševala. Reke v porečjih Mure, Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Kokre, Krke in Ljubljanice ter Sava Dolinka in Sava srednjem in spodnjem toku imajo velike pretoke, drugod so pretoki rek srednji. Poplavljene površine na Ljubljanskem barju se zmanjšujejo, še poroča Arso.
Še vedno je možno ponuditi pomoč prek aplikacije Poplave 2023. Na osmih radijskih postajah od 6. do 18. ure poteka tudi dobrodelni maraton Eno srce, ena Slovenija z radijskim voditeljem Denisom Avdićem. Pomoč zbirajo tudi študentske organizacije univerz in študentski klubi. Mnogi organizirajo odhode skupin prostovoljcev, ki vsak dan na terenu pomagajo pri odpravljanju posledic najbolj prizadetim. ŠOS pri tem poziva fakultete in študentske domove, da najbolj prizadetim študentom pomagajo pri prilagojenem študiju in bivanju.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen si je danes na obisku Slovenije ogledala nekatera območja, ki so jih prizadele poplave.
Člani odbora DZ za infrastrukturo so potrdili predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Strinjali so se, da je treba pomoč zagotoviti takoj, v nadaljevanju pa sprejeti dodatne ukrepe, ki zdaj niso vključeni. Kljub kritikam opozicije in tudi pomislekom nekaterih koalicijskih poslancev so soglašali, da bo 14. avgust dela prost dan.
S predlaganimi spremembami zakona, ki jih bodo poslanci popoldne obravnavali še na izredni seji DZ, bi med drugim pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.
Papež Frančišek se je na današnji splošni avdienci spomnil na uničujoče poplave, ki so Slovenijo prizadele konec tedna. Izrazil je duhovno bližino družinam žrtev in tistim, ki jih je ujma prizadela. Obenem se je zahvalil vsem, ki so ljudem v stiski priskočili na pomoč, poroča vatikanski portal Vatican News.
Na Prevaljah so se v torek zvečer kljub katastrofalnim razmeram veselili. Podjetnik Ambrož Duler je namreč s svojo ekipo postavil 22-metrski most čez reko Mežo in s tem številnim prizadetim omogočil prehod reke. Z začasno rešitvijo je sproščen tudi promet od Dravograda proti Slovenj Gradcu. V regiji je dovolj donirane hrane, primanjkuje orodja.
Na Prevaljah, kjer so narasli reka Meža in zemeljski plazovi uničili mostove, več odsekov cest in vodovodno omrežje, so v dnevu in pol s pomočjo podjetnika Ambroža Dulerja in njegove ekipe v podjetju Adteh izdelali in postavili most za pešce čez reko Mežo. S tem so vzpostavili možnost prehoda čez reko, med drugim tudi za prebivalce doslej odrezane vasi Leše.
»To je čisto majhna zmagica, ker nam je uspelo v dnevu in pol postaviti začasni kovinski most za pešce. To je tisto, kar vzbuja upanje pri ljudeh,« je še danes ganjen ob gesti podjetnika in stiskah ljudi dejal župan občine Prevalje Matic Tasič. Ta mali uspeh po županovih besedah tudi daje energijo vsem, ki so od petka zjutraj že na nogah zaradi naravne nesreče in iščejo rešitve.
Na območju Elektra Ljubljana je brez elektrike še 350 uporabnikov, največ v občini Kamnik. Na območju Elektra Celje jih je 413, od tega 348 na območju nadzorništva Nazarje, 65 na območju Raven in dva na območju Vuzenice. Na območju Elektra Maribor, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska večjih izpadov ni. Iz Elektra Gorenjska so v torek zvečer sporočili, da so z električno energijo oskrbljeni vsi odjemalci na Gorenjskem, pri čemer jih 57 oskrbujejo z agregati. Povezave so vzpostavili tudi s pomočjo podizvajalcev in Elektra Primorska.
Na območju Elektra Primorska že v ponedeljek ni bilo odjemalcev brez električne energije, na območju Elektra Maribor pa potekajo redna vzdrževalna dela in sanacija omrežja po nevihtah z neurjem med 13. in 28. julijem.
V Zgornji Savinjski dolini bodo prebivalcem Solčave in Luč poskušali zagotoviti elektriko, drugod po Sloveniji se zagotavlja prevoznost cest. To bodo poskušali zagotoviti tudi za doline Hrastnice, Bodovsko in Sopotnica na škofjeloškem, ki so bile dlje časa odrezane od sveta. Čiščenje posledic poplav bodo nadaljevali na Koroškem, kjer prebivalce s hrano in vodo oskrbujejo tudi s helikoptersko pomočjo. Zjutraj bodo na Prevaljah lahko prečkali most, ki ga je zvaril lokalni podjetnik in je povezal ločena bregova Meže.
Na Koroški Beli se bo civilna zaščita sestala z zavodom za gozdove, da določijo ukrepe za čiščenje hlodovine in vejevja.
Petkova ujma je v Savinjski dolini povzročila številne plazove. Kot je danes povedal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, se jih je v njihovi občini sprožilo več kot 200. Nekateri izmed večjih plazov se premikajo, z geodeti in statiki jih na terenu zato opazujejo, da ne bodo zasuli kakšne hiše ali zajezili Savinje. Po Naraločnikovih besedah se danes na Ljubnem nadaljuje sanacija z ujmo prizadetega območja, na terenu je 40 bagrov in prav toliko tovornih vozil. Pričakujejo tudi, da jim bo na pomoč priskočilo več kot sto prostovoljcev in gasilcev.
Za ljubenskega župana je prioritetna naloga vzpostavitev cestnih povezav do sosednjih občin.
Tudi župan Luč Klavdij Strmčnik je povedal, da danes veliko pozornost namenjajo vzpostavitvi cestne povezave Ljubno–Luče, ker je za to občino ta cestna povezava zaradi dnevnih migracij občanov Luč izrednega pomena, prav tako po tej cesti poteka dovoz hrane. Strmčnik je tudi dejal, da okoli šest kmetij, ki so po cestnih povezavah še nedostopne, s helikopterji oskrbujejo s hrano in gorivom. Gozdarji pa se bodo danes poskušali prebiti do dveh kmetij, ki sta odrezani od sveta. Kjer ni elektrike, oskrbo z električno energijo zagotavljajo z agregati, še pravi Strmčnik.
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da se bodo danes lotili odvoza odpadnega materiala, ki ga je precej. Mozirjani ta odpad vozijo na dve lokaciji, s tovornimi vozili pa gs bodo odpeljali na odlagališče celjskega Simbia. Še naprej bodo poskušali vzpostaviti cestne povezave do odrezanih kmetij, v načrtu je tudi sanacija vodotokov, ki jih je treba spraviti nazaj v struge. Strokovnjaki si bodo ogledali poplavljene hiše, predvsem v Lokah, in se odločili, ali jih lahko sanirajo ali jih bo treba podreti.
Turistična infrastruktura ob Savinji je skoraj popolnoma uničena, kar bo po prvih ocenah letos v medletni primerjavi povzročilo 50-odstotni upad prenočitev, so ocenili v Razvojni agenciji savinjsko-šaleške regije. Sanacija bo dolgotrajna, najboljša pomoč za turistične ponudnike pa bo čim več rezervacij prihodnje leto.
Glavna turistična sezona v savinjsko-šaleški regiji traja od začetka junija do sredine septembra, največji obisk pa je prav avgusta. »Prav zato bo izpad zelo velik,« so zapisali v agenciji. Kot so poudarili, niso uničeni le kampi in apartmaji, temveč tudi ceste in mostovi.
Po njihovi oceni je bilo v dolini ob nedavni ujmi s poplavami od 1500 do 1800 turistov. Nekateri so jo zaradi slabega vremena zapustili že prej. »Vsi turisti, ki so želeli, so nastanitve že zapustili in so na varnem,« so poudarili.
Veliko turističnih ponudnikov je zaradi trenutnih razmer zaprlo svoja vrata, nekateri pa so zmogljivosti ponudili tistim, ki ne morejo na svoje domove in potrebujejo začasno nastanitev. Občina Solčava je zaradi varnosti izdala odredbo o zaprtju nastanitvenih objektov, ki velja do preklica. V agenciji pričakujejo, da bo podoben odlok v kratkem sprejela tudi občina Luče. Nekateri turistični ponudniki, ki niso bili prizadeti v poplavah oziroma so utrpeli manjšo škodo, pa so še naprej odprti.
Obsežne poplave, ki so pred kratkim prizadele državo, so tudi v kulturi največ škode povzročile na Gorenjskem, Koroškem in v Savinjski dolini. Ker nekateri predeli še niso dostopni, škode še ni možno oceniti, je v izjavi za medije povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. V petek bo s sodelavci obiskala nekatere prizadete predele na Gorenjskem.
Med nedavnimi ujmami so bili poškodovani tudi nekateri sakralni objekti. Kot so za STA danes navedli v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK), v nobenem primeru po doslej znanih podatkih stanje ni katastrofično, izstopa pa cerkev s samostanom v Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
V občini Brežice je voda po povodnji v glavnini odtekla. Na poplavljenih območjih, predvsem v Krški vasi in Ločah, potekata čiščenje in sanacija. Škode, ki je nastala le pri posameznikih, še niso začeli popisovati. Poplava javne infrastrukture ni poškodovala, je za STA povedal župan Ivan Molan in pozval k ureditvi protipoplavne zaščite.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je visokošolskim zavodom poslalo usmeritve glede možnosti prilagoditve izvajanja izpitov in vpisa za študijsko leto 2023/2024. Poplave, ki so prizadele velik del Slovenije v zadnjih dneh, vplivajo tudi na študentke in študente.
Nekateri so odrezani od sveta, brez cestnih, spletnih ali telefonskih povezav, njihov dom je poškodovan ali celo uničen, so zapisali v sporočilu za javnost. Mnogi, ki niso bili prizadeti, pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. Ker se približuje izpitno obdobje, so na ministrstvu obvestili visokošolske zavode, da lahko, če presodijo, da je to potrebno, prilagodijo opravljanje študijskih obveznosti.
Zakon o visokem šolstvu v 40. členu v prvem odstavku določa, da se vpis v študijske programe z javno veljavnostjo opravi najpozneje do 30. septembra. Iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa se lahko rok za vpis podaljša za en mesec. To pomeni, da lahko visokošolski zavodi, če presodijo, da zato obstajajo utemeljeni razlogi, omogočijo študentkam in študentom vpis do 30. oktobra letos.
Veterinarsko-higienska služba je konec tedna po državi prejela skupno 350 naročil za odvoz kadavrov, ki pa večinoma niso bili posledica poplav. Zaradi slabih povezav vseh izgub živali sicer še ni mogoče oceniti, so danes sporočili s kmetijskega ministrstva. Če dostop do kadavrov ne bo mogoč, bo izjemoma dovoljen zakop ali sežig na lokaciji.
Prizadevanjem vlade, da prebivalce in obiskovalce po poplavah ažurno obvešča o razmerah v državi, se je s svojim brskalnikom pridružil tudi tehnološki velikan Google. Aktiviral je namreč sistem za opozarjanje in obveščanje uporabnikov SOS Alert, ki na enem mestu zagotavlja vse relevantne in uradne informacije glede nedavnih poplav.
V uničujoči ujmi konec tedna so bili prizadeti tudi tuji turisti. Natančnih podatkov ni, so pa veleposlaništva nekaterih držav v Sloveniji za STA potrdila, da so prejela in še prejemajo klice s poizvedovanji glede razmer ter poročila o manjši škodi na premoženju. Več veleposlaništev se je pri tem Sloveniji zahvalilo za pomoč.
Stanje na plazu nad Koroško Belo ostaja stabilno. Tako ponovna nočna evakuacija prebivalcev, ki so jo izvajali od sobote do ponedeljka, ni predvidena. Stekla bodo tudi dela za vzpostavitev alarmnega sistema, katerega delovanje je bil po premikih na plazu Urbas v noči na soboto prekinjeno.
Kot so po današnjem sestanku ožjega štaba občinske civilne zaščite sporočili iz Občine Jesenice, minula noč in jutro na območju Koroške Bele nista prinesla posebnosti. Stanje na plazu tako ostaja stabilno. Poveljnik Civilne zaščite Jesenice Igor Arh pa je predstavil ukrepe, ki se izvajajo in se bodo izvajali še naprej do vzpostavitve alarmnega sistema na plazu Urbas.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji