Neomejen dostop | že od 9,99€
Na območjih, kjer se je narava znesla na začetku avgusta, zaradi rdečega alarma in napovedi, da bo tu najhuje, spet trepečejo. Posebno zaskrbljeni so v Strugah v občini Luče, kjer je že deževje sredi tedna sprožilo del plazu v Savinjo, plaz, zaradi katerega so zdaj iz zaselka evakuirani končno vsi prebivalci, pa se je premaknil za več kot deset metrov proti reki. Tudi strokovnjaki menijo, da je zelo verjetno, da bo v celoti zdrsnil v Savinjo. Upajo, da to ne bo naenkrat, saj bi s tem zaprl pot Savinji, ki bi ob preboju lahko povzročila tudi do petnajstmetrski val.
Agencija za okolje (Arso) je za jutri zaradi padavin izdala rdeči alarm za severovzhodni, severozahodni in jugozahodni del države. Rdeče opozorilo zaradi vetra pa velja za severozahod in jugozahod. Opozorili so, da so verjetni zemeljski plazovi, motnje pri preskrbi z energijo in pitno vodo, vozne razmere pa bodo lahko zaradi poplavljenih cest nevarne.
Padlo naj bi od 60 do 140 milimetrov padavin na kvadratni meter, avgusta jih je padlo 200.
Miloš Bavec z Geološkega zavoda je poudaril, da je možna reaktivacija že poškodovanih območij, ki so bila poškodovana v avgustovski ujmi. In prav plazovi povzročajo največ skrbi prebivalcem, županom in stroki.
Eden najbolj problematičnih plazov je plaz nad zaselkom Struge. Prav zaradi tega plazu je državni sekretar Boštjan Šefic že prejšnji teden vsem prebivalcem Strug, ki se še niso izselili, dejal, naj kraj takoj zapustijo. Danes jim je uspelo prepričati še zadnje, je dejal župan Luč Klavdij Strmčnik: »Zdaj smo se z vsemi dogovorili, da gredo začasno iz Strug. Nekateri v apartmaje, drugi so pri sorodnikih. Prihodnja dva dneva bosta najbolj problematična.«
Strmčnik je dejal, da se plaz vidno premika: »Če gledamo plato, ki je na vrhu, se je proti Savinji premaknil že za 12 metrov. Geologinja, ki je bila danes tu, je dejala, da je zelo verjetno, da se bo plaz sprožil. Za zdaj je za naše območje napovedanih 80 milimetrov dežja na kvadratni meter. Stražo bomo imeli celo noč. Tudi zaradi Ljubnega. Ker če bi se plaz sprožil in zajezil Savinjo, bi ta prebila jez. To bi bila katastrofa.«
Član sveta za obnovo Rok Fazarinc je temu pritrdil: »Vidi se, da se plaz premika. Če bi se počasi premikal v Savinjo in bi bila ta dovolj visoka, bi material sproti odnašalo. Zelo pa nas je strah, da se bo to zgodilo hitro in bi v Savinjo zgrmelo recimo 300 metrov tega plazu. Nastala bi pregrada, voda bi se za njo zadržala, nato pa jo prebila. To bi lahko pomenilo od 10 do 15 metrov visok val! Zato so se morali prebivalci iz Strug umakniti. Do Ljubnega bi imel ta val še vedno dva metra višine. Udarna moč takega vala je zelo velika, ker nosi s sabo ogromno materiala. V tem primeru bi to povzročilo katastrofo. Zato morajo biti tudi na Ljubnem pozorni, zlasti na Produ in pri podjetju KLS.«
Fazarinc je dodal, da bodo stroji tudi ponoči v pripravljenosti, da bodo takoj začeli odstranjevati material, če bi se plaz res sprožil v Savinjo. Krajan Strug Božo Robnik je prepričan, da bo plaz končal v Savinji: »Ali danes ali pa čez nekaj dni. Vse je namreč že zdaj namočeno. Najbolj me skrbi, da bi zajezilo Savinjo in nato prebilo, naredilo še dodatne zajede v brežino. Domačini bomo v pripravljenosti v bližini. Saj ne moremo spati drugje in čakati.«
Župan Ljubnega Franjo Naraločnik je popoldne že sklical izredno sejo štaba civilne zaščite. Na Ljubnem imajo še vedno trinajst družin razseljenih, ta teden so že imeli zaradi dežja intervencijo. Na cesti proti Rastkam so imeli urejen začasen prehod čez cevi. Nasuto cesto je ob deževju spet prestavilo in so bili nekateri spet začasno odrezani od sveta. To so že uredili, je pojasnil Naraločnik, vzpostavili so most. Proti Trbižu, kjer je avgusta plaz odnesel več hiš, se je ta teden ob razmočenem terenu sprožil še en plaz. Naraločnik je bil sinoči zelo zaskrbljen: »Imeli bomo celonočno stražo. Strah še dolgo ne bo odšel.«
Fazarinc je dejal, da modelske napovedi za celotno Savinjsko dolino niso tako grozne, pričakujejo dvakrat več vode kot v sredo, a precej manj kot avgusta. Dodal je, da bi kakšne struge lahko malo spodkopalo, morda dodatno kaj odprlo zlasti ob Lučnici in Ljubnici.
Popoldne bi se morali krajani Letuša v občini Braslovče sestati s Šeficem, Fazarincem, vodjo državne tehnične službe Blažem Dolinškom in vodjo klicnega centra 114 Andrejem Šterom, da bi jim dali dodatna pojasnila glede selitve na novo lokacijo. Zbor krajanov je zaradi razglašenega rdečega alarma odpadel. Župan Braslovč Tomaž Žohar je pojasnil, da ni najhujše, da je zbor krajanov odpadel, ampak to, zakaj je odpadel.
Dodal je, da ga skrbi predvsem varnost ljudi, popoldne so delili protipoplavne vreče: »Pripravljamo se, konkretnejših odločitev pa še ni. Pozno zvečer se bo sestal štab civilne zaščite. Na slepo ljudi ne bomo evakuirali, vendarle gre za več kot tisoč prebivalcev na območju Letuša, Malih Braslovč in Pariželj. Bomo pa vso noč stražili. Povezani smo z Zgornjo Savinjsko dolino. Takoj nam bodo sporočili, kaj se bo dogajalo, potem pa bomo imeli približno eno uro časa, da se pripravimo.«
Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je popoldne dejala, da noč in jutro pričakujejo s strahom: »Pripravili smo protipoplavne vreče, spravili vsa vozila oziroma stroje iz vodotokov. Opozorili smo ljudi, naj vse umaknejo iz bližine vodotokov in delujejo samozaščitno. Upam, da so tokratna opozorila zalegla.«
Najbolj jo skrbijo plazovi: »Morda se jih bolj bojimo kot vode. Hudournikov se bojimo, saj tam gotovo še ni vse počiščeno.« V občini imajo evidentiranih 52 plazov, deset plazov je zelo nevarnih, je dejala Lesjakova: »Ti so tudi znotraj kraja in ogrožajo infrastrukturo, ceste, mostove.«
V slovenski Istri so zaradi visokega plimovanja v pripravljenosti tako civilna zaščita, gasilci kot druge službe. V Piranu so že zjutraj sprožili sireno javnega alarmiranja, s čimer so opozorili na povišano plimovanje – predvsem kot preventivni ukrep za umik avtomobilov.
»Na našem območju ne pričakujemo toliko padavin, kot jih je bilo kritičnega 28. avgusta, pričakujemo pa visoko plimovanje,« je povedal Igor Rakar, vodja Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja, ki deluje v okviru koprske občine.
»Poskrbeli smo, da imamo pripravljeno vso opremo – od protipoplavnih vreč za intervencije do črpalk in baraž oziroma vodnih pregrad,« je dejal Rok Kamenšek iz koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje. Opozoril je, da je v prvi vrsti vsak sam odgovoren za zaščito svojega premoženja. Po napovedih je predvideno prelivanje morja v višini okoli 50 do 60 centimetrov čez obalno črto.
»Poleg plimovanja smo pozorni tudi na jugozahodni veter – lebič, ki naj bi pihal s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Ob močnih padavinah voda ne bo mogla odtekati. O razmerah smo obvestili tudi ladje in koprsko pristanišče,« je navedel Jadran Klinec z Uprave za pomorstvo. V Luki Koper ves čas spremljajo vremenske razmere in so v pripravljenosti, so zagotovili tudi v njihovi službi za stike z javnostmi.
»Po napovedih Arsa bodo padavine na našem območju znašale okoli 30 milimetrov na kvadratni meter, trajale pa bodo približno devet ur. To torej ni tako skrb vzbujajoče, bistveno bolj bo problematično plimovanje, saj v razmerah sedanjega nizkega pritiska to povzroči še večje prelivanje obale,« pojasnjuje Robert Zirnstein, poveljnik piranske civilne zaščite. Na piranskem Tartinijevem trgu so namestili baražo in črpalke.
Po Arsovi oceni bo gladina vode začela upadati po deveti uri zjutraj. V Izoli bo od 5. ure zaprto za promet Sončno nabrežje od Trga republike do Velikega trga, občina pa je pozvala k umiku vozil z gramoznega parkirišča ob Srednji šoli Izola ter z Velikega trga. »Če bo treba, bomo namestili črpalko za vodo, upam pa, da hujšega ne bo,« je povedala Brina Knez, predsednica krajevne skupnosti Strunjan, kjer ob večjih nalivih običajno pristanejo pod vodo. Kot je še omenila sogovornica, si obetajo, da bo gradnja protipoplavnih nasipov, ki se je že začela, končana čim prej.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji