Oči spet uprte v plazove in podivjane reke

Obilno deževje je danes povzročilo nemalo težav. Ob močnih nalivih so naraščali hudourniki, posebej izrazito na območju Baške grape, kjer je poplavila reka Bača, ljudi pa so morali evakuirati. Povsem polna je bila struga Savinje. Medtem ko so v Braslovčah trepetali pred vodo, so v Strugah trepetali pred plazom. Ta še vedno grozi, zato prebivalci ostajajo razseljeni.

Vremenoslovec Agencije RS za okolje Brane Gregorčič je dejal, da je v 18 urah v Sloveniji padlo precej dežja. Na območju Julijskih Alp ter Idrijskega in Škofjeloškega hribovja je padlo od 80 do 120 litrov na kvadratni meter, na območju Savinjskih Alp od 60 do 120 litrov, največ, 158 litrov, pa v Logarski dolini.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Savinjska dolina:
malo je manjkalo

Celotna Savinjska dolina je še vedno močno prizadeta po avgustovskih poplavah, zato so župani drug za drugim razlagali, da so zelo trepetali, saj da ni veliko manjkalo do nove katastrofe. Kot je povedala solčavska županja Katarina Prelesnik, je kljub temu odneslo tri začasne poti oziroma mostove, tako da imajo spet tri hiše odrezane od sveta.

V Lučah je poplavljala Ljubnica, dve cesti je zasulo. Največji strah v občini pa vzbuja plaz nad zaselkom Struge. Ves čas polzi proti Savinji, reka, ki je bila danes zelo visoka, je material sproti odnašala. Če bi se plaz, iz katerega ves čas teče voda, zrušil naenkrat v vodo, bi se za njim ustvarilo jezero. Slej ko prej bi voda pregrado prebila, po ocenah člana sveta za obnovo Roka Fazarinca pa bi to lahko pomenilo tudi do 15 metrov visok val. Fazarinca smo danes srečali v Strugah. Dejal je, da nevarnost še zdaleč ni mimo in da lahko plaz vsak trenutek pristane v reki. Prav zato so morali vsi prebivalci oditi iz Strug.

Največ težav na Gorenjskem v Bohinju in Železnikih

Celonočna straža zaradi plazu ostaja, je povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Po njegovi oceni se je od četrtka do petka plaz spustil še za dva metra. Eden od krajanov Paul Orešnik je dejal, da jih seveda plaz skrbi: »8. novembra prideta plaz pogledat dva najboljša slovenska geologa.« Včeraj je bila v Strugah komisija s predstavniki tehnične pisarne, ki so si ogledali hiše in podali ocene, koliko bi stala sanacija in kakšna so nujna dela. »Hiša poka. Stene, tudi nosilne, pokajo. V enem tednu so počile na štirinajstih mestih,« je dejal Orešnik.

Ves čas pa so bili na nogah tudi na Ljubnem, predvsem na območju Rastk ob Ljubnici. Do Rastk sploh nismo mogli priti, pri glampingu se je ustavilo, cesto je (spet) odneslo. Šlo je za cesto, ki so jo komaj nasuli po avgustovski katastrofi. Kot je povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik, je na tem delu odneslo okoli 200 metrov ceste in še nad Rastkami dodatnih 200 metrov. Ob našem prihodu je bil bager že v vodi in je odstranjeval material. »Dobro, da smo bili tečni za reševanje obrtne cone, kjer je KLS. Da smo pripeljali svoje bagre v strugo in delali. Sicer bi bilo danes spet hudo,« je stanje v občini komentiral Naraločnik. Že danes so imeli na Ljubnem tudi sestanek o nadaljevanju sanacije. Na vprašanje, kaj pričakuje, pa je župan Naraločnik odgovoril le: »Sonce.«

Močno so trepetali tudi v Braslovčah. Kot je dejal župan Tomaž Žohar, je šlo zelo na tesno: »Če bi samo še dve uri tako deževalo, bi verjetno Savinja spet poplavila.« Rdeči alarm je sicer v Braslovčah odnesel zbor krajanov glede selitve prebivalcev Letuša. Zdaj ga bodo pripravili v četrtek, 2. novembra.

Črna na Koroškem. FOTO: Romana Lesjak

Črna na Koroškem:
ponorel potok Bistra

V Črni na Koroškem, ki je bila v avgustovskih poplavah močno prizadeta, je danes največ preglavic in strahu povzročal hudourniški potok Bistra. Vodotok so zalagali s kamenjem in skalami, da bi preprečili hujše posledice. Bistra je spodjedla cesto, vodotoki pa so veliko nasipnega materiala zopet sprali, je za Delo pojasnila županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. V Črni na Koroškem so zaradi poplavljanja meteorne vode in proženja plazov gasilci PGD Črna posredovali na več lokacijah, in sicer zaradi zalitih kleti, podrtih dreves in razkritih streh.

»V Žerjavu je spodneslo nasipni material, ki nič ne drži – videti je, da je šlo bolj za lepotni popravek kot kaj drugega,« je dejala županja in dodala, da bodo danes v Žerjavu montirali most, ki ga je odneslo avgustovsko neurje. K sreči jim je zadnji trenutek uspelo urediti temelje.

Obilne padavine povzročajo težave tudi drugod po Koroškem. Zaradi vdora meteorne vode na območju občine Slovenj Gradec so gasilska društva posredovali na več lokacijah.

V Železnikih je bregove prestopila Selška Sora. FOTO: Marko Gasser

Baška grapa: evakuacija
v več vaseh in zaselkih

Reka Bača, pa tudi številni hudourniki so zaradi obilnega deževja ogrozili več stanovanjskih in drugih objektov v Baški grapi. Zato so v več vaseh in zaselkih evakuirali najbolj ogrožene stanovalce, med njimi po podatkih občine Tolmin iz zaselka Grahovo ob Bači ter spodnjega dela Klavž. Sprožili so se številni plazovi, zaradi nanosov materiala na cesti je bilo zaprtih več cest, tako lokalnih kot državnih. Zaradi obilnih padavin so dopoldne v Baški grapi razglasili izredne razmere, v Grahovem ob Bači so sprožili tudi sirene za splošno nevarnost.

Na Gorenjskem je današnje močno deževje največ težav povzročilo na območju Bohinja in Železnikov. V Železnikih je bregove prestopila Selška Sora, v Bohinjski Bistrici pa več potokov. Zaradi poplav je bilo zaprtih več cest, zalilo je tudi nekatere objekte. Voda je sicer sredi dneva že začela upadati.

Piran. FOTO: Boris Šuligoj

Primorska: morje poplavilo,
a ne Tartinijevega trga

Prvič se je zgodilo, da tako visoko morje, ki je poplavilo velik del Pirana, ni poplavilo doslej najbolj ranljivega Tartinijevega trga. Zasluge imajo pripadniki civilne zaščite in člani Prostovoljnega gasilskega društva Piran, ki so se nekoliko drugače pripravili na včerajšnje poplave in dokazali, da se s primernimi ukrepi, tehniko in voljo da marsikaj narediti. Kot nam je povedal poveljnik PGD Piran Peter Ventin, so pripadniki civilne zaščite v veliko meteorno cev, ki z največjega piranskega trga odvaja vso deževnico velikega dela mesta, postavili poseben gumijast čep, s čimer so preprečili, da bi morje po meteornem kanalu vdrlo na trg. Hkrati so z močnimi črpalkami iz kanala pod trgom črpali deževnico in jo prelivali v morje. Pred trg so postavili dobrega pol metra visoko plastično baražo, ki je zadržala vdor morja iz pristanišča na trg.