Na številko 112 vsak dan več kot 460 klicev

Dispečerski center za zdravstvo – dobimo ga, kadar v nuji pokličemo številko 112 – se je v času poplav izkazal za zelo učinkovitega. V prvih treh dneh je v povprečju prejel 462 klicev na dan in organiziral nujno medicinsko pomoč za 333 klicateljev, ki so jo potrebovali. Na poplavljenih območjih so v prvih petih dneh izpeljali 141 takih intervencij. 

Katastrofa najvišje kategorije

Poplave, ki so prizadele Slovenijo, so z vidika zdravstva katastrofa najvišje, četrte kategorije, v katero se uvrščajo nesreče, pri katerih mora priskočiti na pomoč tudi tujina. To se je zgodilo že prvi dan poplav, v petek dopoldan, ko smo zaprosili za pomoč na Koroškem Avstrijo. »Najtežje je, ko veš, da se nekje nekaj hudega dogaja, imaš na razpolago reševalce, zdravnike in medicinske sestre, a ne moreš do pacienta, ker ni dostopa,« je povedal Andrej Fink, vodja dispečerske službe zdravstva in član operativne skupine za obvladovanje poplav na ministrstvu za zdravje.

Najbolj nujni pacienti

Med tistimi, ki so najbolj nujno potrebovali zdravniško pomoč, navede štirinajst dni starega novorojenčka na Koroškem, nosečnico na Škofjeloškem, ki so jo iz povsem nedostopne doline evakuirali v porodnišnico s helikopterjem, pacienta s sumom na možgansko kap v bližini Litije in dializne bolnike, ki zaradi neprevoznih cest nikakor niso mogli do nujno potrebne dialize, na katero morajo dvakrat na teden. V dispečerskem centru prevzamejo 98 odstotkov klicev v rekordno kratkem času, v manj kot desetih sekundah. Pokrivajo dobro polovico države, preostali del pa lokalne skupnosti. Kako poteka delo dispečerskega centra?

Nenehno zvonjenje telefonov

Ob prihodu v dispečerski center v Ljubljani, ki ima prostore v kleti pod novo urgenco v UKC, nenehno zvonijo telefoni. Klice sprejema osem dispečerjev – diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, ki so še posebej izobraženi za nujna stanja in svetovanje po telefonu. Če se morda pripeti, da hkrati kliče več kot osem ljudi, se oglasi računalniški sistem, ki opozori, da pacient čaka. Več kot deset sekund jih čakata zgolj dva odstotka.

Dispečer prisluhne klicatelju in iz tega, kar pove, ugotovi, ali je medicinska pomoč na terenu nujna in kako bi jo organiziral. »V Sloveniji imamo standard, da naj bi prišli k pacientu v nujnem stanju v 15 minutah v 50 odstotkih primerov. Lani smo imeli odzivni čas 18 minut in 8 sekund, a smo dosegli več kot polovico pacientov v manj kot 15 minutah,« je ponosen na svoje sodelavce Andrej Fink. Pod njegovim vodstvom deluje poleg dispečerskega centra v Ljubljani še tak center v Mariboru.

Andrej Fink je vodja dispečerske službe zdravstva in član operativne skupine za obvladovanje poplav na ministrstvu za zdravje: Nujno medicinsko pomoč v Sloveniji je treba poenotiti. Foto Črt Piksi

Na zvezi do prihoda reševalcev

Dispečerska služba, ki je pri nas organizirana šele pet let, zagotavlja novo storitev – svetovanje ponesrečencu po telefonu do prihoda reševalcev. Po Finkovih besedah so dispečerji usposobljeni za posredovanje navodil tudi pri najtežjih stanjih, pri srčnem zastoju, oživljanju, pri dušenju, krvavitvi, na daljavo so že uspešno vodili celo porod. Kadar je treba, ostane dispečer na telefonski zvezi s klicateljem, vse dokler reševalci ne pridejo do njega. Če je primer bolj zapleten, se vključi več dispečerjev, ki organizirajo poleg reševalnega vozila še druge stvari. Med poplavami se je delo dispečerjev za vsakega klicatelja zaradi zapletenih razmer v povprečju podaljšalo skoraj za tretjino.

Pred dispečerji so velikanski ekrani, na katerih vidijo, kje so posamezne ekipe nujne medicinske pomoči, kje so nameščeni avtomatski defibrilatorji, kakšne so trenutne razmere na cestah, kakšno je vreme. Za organizacijo pomoči imajo na voljo 95 ekip nujne medicinske pomoči podnevi in 71 ponoči. V času poplav jim je ministrstvo s sklepom dovolilo, da angažirajo dodatnih 20 odstotkov reševalnih vozil izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov. Vključili so sicer samo tri, ker za več ni bilo potrebe.

Dispečerska služba je bila o poplavah obveščena ob 7.45 in že ob 8.20 so vzpostavili krizno vodenje z ustanovitvijo regijske koordinacijske skupine zdravstva v Mariboru. »Za Maribor smo se odločili, ker je bila takrat aktualna Koroška,« je pojasnil Fink. Že ob desetih dopoldne je bila ustanovljena nacionalna koordinacijska skupina na ministrstvu za zdravje, ta se je v prvih dneh sestajala po videokonferenci petkrat na dan, nato so prešli na dogovarjanje zjutraj in zvečer, od srede naprej pa samo še zjutraj. Vendar dela še ni konec, kajti popoplavni rep, kar zadeva zdravje prebivalstva, utegne biti še dolg. Čeprav so se razmere zaradi poplav že umirile, zdravje prebivalcev zdaj ogrožajo črevesna obolenja zaradi nepitne vode in pokvarjene hrane ter psihične stiske žrtev poplav.

Nujno pomoč poenotiti

Poenotena pomoč skozi dispečerski center sicer ni zagotovljena za vso državo: oba dispečerska centra delujeta za 120 občin, v katerih živi dobrih 1,3 milijona ljudi, za preostalih 700 tisoč prebivalcev pa poteka nujna medicinska pomoč še po starem, torej lokalno. Po Finkovih besedah veljavni razvojni načrt predvideva, da bodo do konca letošnjega leta vključene v enotno nujno medicinsko pomoč vse občine in vseh skoraj 120 ekip nujne medicinske pomoči (NMP), vendar to ni možno zaradi pomanjkanja kadra. »Manjkajo diplomirani zdravstveniki in tehniki s srednješolsko izobrazbo. Ne moremo jih zaposliti, ker se na razpise niti ne prijavijo. To je glavni problem v celotnem zdravstvu,« je dejal sogovornik.

Najpomembnejši cilj dispečerske službe za zdravstvo je, da se vsi nujni klici obravnavajo enako, neodvisno od tega, kdaj in kje je nastal dogodek. Kdaj bo to možno, je odvisno od reorganizacije nujne medicinske pomoči, ki jo namerava izpeljati ministrstvo za zdravje. V drugem koraku pa naj bi v mrežo, ki jo upravlja dispečerski center, vključili tudi okoli 300 reševalnih vozil, ki so namenjena nenujnim reševalnim prevozom. Tako bi povečali zmogljivosti za množične nesreče in naravne katastrofe, je povedal Andrej Fink.