Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Obnavljamo Slovenijo

Alenka Bratušek: Prioriteta je prevoznost do vseh koncev Slovenije

Stanje se izboljšuje, vse intervencijske enote izvajajo aktivnosti za osnovno življenje: še vedno so v fazi, kjer zagotavljajo predvsem varnost oseb.
Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Be. B.
7. 8. 2023 | 15:55
18. 8. 2023 | 15:00
9:19

Dež je danes po večini Slovenije ponehal, dan je jasen s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so možne še plohe ali nevihte, napoveduje Arso. Pretoki rek se večinoma umirjajo, ponekod pa zdaj grožnjo predstavljajo plazovi. Po državi potekajo intenzivna dela po najhujših poplavah v zgodovini samostojne Slovenije. Najhuje je na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi na Gorenjskem, pomoč prihaja iz tujine, nastanjena bo na Rečici ob Savinji.

image_alt
Podjetjem pomoč s sofinanciranjem čakanja na delo in ugodnimi krediti

Leon Behin, vršilcev dolžnosti generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, je povedal, da se kritične površine izboljšujejo, vse intervencijske enote izvajajo aktivnosti za osnovno življenje, še vedno so v fazi, kjer zagotavljajo predvsem varnost in zaščito oseb.

V Savinjski hudi plazovi

Še vedno v Gorenjskem delu potekajo določene intervencijske aktivnosti, predvsem pri dostopnosti poti in varnosti, preverja se stanje na plazu na Koroški Beli. V centralnem delu Slovenije, torej v  Kamniku in Medvodah poteka intenzivna sanacija, posebnih dogodkov ne beležijo. V Savinjski dolini se stanje zaradi intenzivnih zemeljskih plazov spreminja iz ure v uro. Zaenkrat so dostopni vsi kraji, ampak iz različnih smeri, nekateri le skozi Avstrijo, razmere se izboljšujejo, na terenu so vse ekipe. Tudi na Koroškem so prisotne gasilske enote, ki so bile poslane tudi z drugih delov Slovenije. Tam je najbolj prizadeta Črna in Mežica, drugod je stanje boljše. Črna je dostopna, poteka izboljševanje komunikacije, da bi lahko odprli vsaj eno cesto. 

Behin je strnil, da se razmere umirjajo, da prehajajo v fazo zaključnih ukrepov, ki so neposredna posledica poplav, in da v naslednjih dneh zagotovijo normalno komunikacijo. V Črni jim je uspelo zagotoviti signal: Telemach in Telekom deluje, A1 pa ne, je dejal Behin. 

Celotno tiskovno konferenco o aktualnem stanju si lahko ogledate tukaj:

Aplikacija poplave 2023

Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, se je zahvalil za humanitarnost ljudi. »Vsaka pomoč je trenutno nujna in potrebna, a mora biti organizirana in ciljno usmerjena, da pride do potrebnih v najkrajšem času. Ker smo še v času intervencije, je treba, da pomoč prihaja po selektivnem programu. V aplikaciji boste imeli vnaprej ponujene artikle, ki jih ekipe na terenu in prebivalstvo potrebuje. Vsak dan se bo šifrant spreminjal. Ko ponudite pomoč, dobite potrditev, v dnevu ali dveh pa boste seznanjeni, kje lahko nudite pomoč: predvsem prosimo tiste obrtnike in tudi druge s specifičnim znanjem, da se javite. Da bomo čim bolj efektivni.«

Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Prizadete v poplavah pa je pozval,da svoje potrebe povedo občinskemu štabu, ta bo te informacije sporočil regijskemu štabu. Nujno je, da se namreč pomoč organizira, je dejal Curuk. Najprej je treba očistiti hiše, šele nato pridejo na vrsto druge potrebščine. Aplikacija trenutno že dela, je povedal Curk.

Matjaž Knap je predstavil, kako aplikacija poplave 2023 deluje. Zagotovil je, da je varnost zaščite podatkov zagotovljena. Ljudje se morajo v aplikacijo vpisati z osebnimi podatki, potem pa morajo izbrati, kaj ponujajo: storitve, materialna sredstva oz. če želijo delati kot prostovoljci. Seznami se bodo dodajali in bodo tudi hitro ažurirani. V aplikaciji bodo lahko tudi označili, če bodo neko stvar dali ali samo posodili. Pav tako bo omogočeno, da se vsi zbrani materiali, ki jih nekdo ponudi, arhivira, da bodo imeli regijski centri pregled. Aplikacija je dostopna na spletu: preko telefonov, tablic in računalnikov. 

Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Brez elektrike 1836 odjemalcev

Bojan Kumar, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, je povedal, da se vsa energetska infrastruktura izboljšuje. Če je bilo pred 50 urami brez elektrike več kot 20.000 odjemalcev brez, je zdaj teh le še 1836 odjemalcev. Najhujše razmere so na področju Mežiške doline, Črne, Prevaljah, Zgornje Savinjske doline, v delih Ljubljane in Gorenjske. V naslednjih dneh se bo vzpostavilo mobilne agregate, je povedal Kumar. Oskrba z električno energije je zagotovljena, daljnovodi delujejo, oskrba je nemotena. Distribucijski sistemi glede plinovoda deluje z nekaj izjemami na Koroškem in v Zgornje Savinjski dolini.  

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, ki je bila danes v Poljanski dolini, je povedala, da je veliko stvari iz cest že očiščenih, da so v celoti odprte avtoceste. Danes so odprli tudi železniško progo Celje-Velenje. Na njej sicer velja režim počasne vožnje, saj še ni v celoti sanirana.

Za danes zvečer načrtujejo tudi odprtje levega tira železniške proge na odseku Litija-Sava, ki je poškodovan v dolžini stotih metrov. Sanacija desnega tira, ki je poškodovan v dolžini dveh kilometrov, bo trajala dlje časa. Na relaciji Trbovlje-Litija poteka nadomestni avtobusni prevoz.

Bratušek: Prioriteta je prevoznost do vseh koncev Slovenije

Imamo 99 delnih ali popolnih zapor državnih cest v Sloveniji, vsi aktivno delajo, da se stanje izboljšuje, je povedala ministrica. Glede državnih cest je največji problem na Gorenjskem: Poljanska dolina in na območju Koroške in Savinjske, pa tudi v Kamniku. Danes je imela Bratuškova sestanek s koncesionarji in drugimi podjetji, ki pravijo, da ekip ne primanjkuje, vsi bodo pripravili popis, koliko ljudi lahko dajo na voljo, če bo to potrebno. »Naša prioriteta je prevoznost do vseh koncev Slovenije, s sanacijo pa bomo začeli takoj za tem.« Ljudi je pozvala, da upoštevajo oznake na infrastrukturi: »Varnost mora ostati na prvem mestu«. Stanje o vseh občinskih cestah in njihovi prevoznosti na ministrstvu nimajo podatka, o tem lahko ljudje dobijo podatke na prometno-informacijskem centru. 

Nina Pirnat,  predstojnica Centra za zdravstveno varstvo na NIJZ, je povedala nekaj o zdravstvenih izzivih ob poplavah. »Mikrobiološko tveganje se lahko poveča ob onesnaženi pitni vodi in uživanju onesnažene hrane. Ljudje naj spremljajo obvestila o tem, kje je vodo treba prekuhavati. To je pomembno upoštevati, ker pitje onesnažene vode pomeni tveganje, saj lahko pride do driske, slabosti. Če je voda motna, jo je treba prefiltrirati, potem pa naj burno vre vsaj eno minuto ali tri minute. Takšno vodo ohladimo, uporabna pa je cca. 24 ur, v izjemnih okoliščinah pa 48 ur, če je hranjena na hladnem. Tudi zobe si je treba umivati z njo, pri umivanju otrok in dojenčkov prav tako uporabljamo prekuhano vodo.«

Tudi v primeru živil, ki so bila izpostavljena onesnaževanju, je treba te zavreči. Izjema so živila v embalaži, ki ni bila uničena. Pri čiščenju prostorov se je treba ustrezno opremiti: v oblekah, rokavicah, v primeru plesni tudi z zaščitno masko. Prostore je treba preveriti, da je vstop vanje varen, da ljudje začnejo odstranjevati umazanijo, šele nato lahko tak prostor tudi razkužijo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine