Apokaliptična ujma je zalet vzela nad Sredozemljem

Vreme zaznavamo lokalno, nastaja pa na globalni ravni. Vremenska katastrofa, kakršne v Sloveniji ne pomnimo, je povezana z rekordno pregretim Sredozemskim morjem.

Šestindvajsetega julija letos je Copernicus, program za opazovanje Zemlje, ki deluje pod okriljem Evropske unije, objavil podatek, da je povprečna izmerjena temperatura Sredozemskega morja dosegla rekordno vrednost. Na merilnih postajah so namerili, da je povprečna temperatura na gladini znašala 28,4 stopinje Celzija. S tem je bil presežen dve desetletji star rekord, ko so merilci temperature sredozemske morske gladine namerili 28,25 stopinje.

Ko so meteorologi pred slabima dvema tednoma prebrali podatek o temperaturnem rekordu morja, je bil to znak za alarm. Poenostavljeno: višja ko je temperatura morja, večje je izhlapevanje. Večje ko je izhlapevanje, več vlage je v premikajočih se zračnih masah. Ko se z vlago zasičene zračne mase iz toplega Sredozemlja premaknejo proti hladnejšim Alpam, vlaga kondenzira in se spremeni v vodne kaplje. Neurja, ki smo jim bili priča, so začela nad Sredozemljem jemati zalet v času temperaturnega rekorda.

Slovenski Jadran se je pregrel še nekoliko prej. Postaja Zarja, ki meri temperature Tržaškega zaliva, je 18. julija namerila 29,6 stopinje Celzija, najvišjo letošnjo temperaturo. Rekordne temperature slovenskega Jadrana, izmerjene v prejšnjih letih, sicer presegajo 30 stopinj.

Meteorolog Jure Jerman, Arso, dogajanje pojasnjuje s strokovnim besednjakom: nevihtni sistem, ki je divjal nad Slovenijo, se je obnavljal več dni. Višinski vetrovi so iz Sredozemlja nad Slovenijo neprestano nosili velike količine vlage, nevihtni sistem pa se ni premikal, temveč je nad državo vztrajal bistveno dlje kot običajno. Za jesenski čas je daljše vztrajanje vremenske motnje nad Slovenijo značilno, poletne nevihte pa ta prostor navadno prečijo zelo hitro.

Hkrati smo torej imeli hitre poletne nevihte in bolj počasno jesensko vreme. Učinek? Stoletne padavine.

Vlaga sreča Alpe

Kaj se je zgodilo, ko so z vlago zasičene zračne mase dosegle Alpe? Meteorološka postaja na Krvavcu je v noči s 3. na 4. avgust zabeležila, da je v 12 urah padlo 180 litrov na kvadratni meter. Dolgoletna povprečja kažejo, da v Kamniških Alpah v celotnem avgustu pade okrog 200 litrov na m².

Skupna količina padavin na Krvavcu.  

Pobočja Kamniških Alp z vodo napajajo Kamniško Bistrico, Pšato in druge reke, ki se iz Alp zlivajo proti Ljubljanski kotlini. Do konca 5. avgusta je postaja Krvavec namerila skupno 260 litrov padavin na kvadratni meter. Postavimo surovi podatek v kontekst. Meteorologi poznajo pojem povratne dobe. Kako pogosto v desetletjih ali stoletjih je, glede na dolgoletna povprečja, mogoče pričakovati enako količino padavin, vremensko katastrofo? Podatki za Krvavec kažejo, da lahko na vsakih 250 let pričakujemo, da bi se v 12 urah z neba zlilo 180 litrov na m². Ko se je to zgodilo, so se podalpski potočki spremenili v pobesnele hudournike in uničujoče dolinske veletoke.