Naš dom nikoli več ne bo isti

Bliža se novo študijsko leto, toda veliko študentom in študentkam so prekrižale načrte na jesenskem­ izpitnem roku avgustovske poplave. Študentske organizacije so jim takoj priskočile na pomoč, fakultete so omogočile prilagoditve pri študijskih obveznostih, roki za prijavo za študentske domove in druge razpise so se podaljšali. Študij je čez noč iz prioritete postal majhna skrb. Zdaj se vračajo v normalnost, ­kolikor je ta mogoča.

Anja Vastl, Prevalje: Poletje se je spremenilo v poletje skrbi

Na dan pred usodno avgustovsko ujmo se je Anja Vastl s Prevalj odpravila k svojemu fantu. Tam sta skupaj spremljala obvestila o poplavah, ki ju sprva niso skrbela. Anja Vastl namreč z družino živi na poplavnem območju, kjer jim podtalnica nenehno povzroča težave. Ta poplav­lja pogosto, zato so mislili, da bo tudi tokrat tako. Živijo ob vznožju z gozdom poraščenega hriba, in tudi ko je poplavljalo v preteklosti, so v nekaj dnevih vse očistili in obnovili. A tokrat se deroča voda ni in ni ustavila. V dobri uri je vedela, da je to daleč od navadne poplave.

Njihov dom ni več primeren za bivanje. Poplavilo je celotno klet, Anjina mama je imela tam tudi šivalnico. Prav tako sta uničena dva od treh avtomobilov, ki so jih imeli tistega večera parkirane pred hišo, tretjega je deroča voda odnesla. Edini avtomobil, ki je vozen po poplavah, je tisti, s katerim se je večer prej odpravila k fantu.

Študentka razrednega pouka, ki se je po prvem letniku fakultete odločila prepisati na študij ekonomije, je bila ob novem začetku pod toliko večjim stresom – nov študij je postal le majhna skrb. Toda starši ji niso dovolili, da bi študij postavila na stranski tir. »Pomagam, kolikor le lahko, ampak starši me podpirajo in vztrajajo, da je študij na prvem mestu. Hvaležna sem jim, da mi vedno stojijo ob strani,« je povedala.

Hvaležna je tudi za podporo prijateljev in ustanov, ki so takoj po ujmi priskočili na pomoč. Čeprav se zaradi dela ni mogla udeležiti forumov, namenjenih študentom, ki menjajo študij, so ji na referatu Univerze v Mariboru priskočili na pomoč ter jo usmerjali na vsakem koraku, od vpisa in uveljavljanja predmetov do iskanja stanovanja v Mariboru. Tudi Študentski tolar je Anji Vastl, ki je v poplavah med drugim izgubila dioptrijska očala, takoj priskočil na pomoč.

»Nikjer ni bilo tako hudo kot pri nas,« je dejala in dodala, da bodo posledice vidne še dolgo. Med študijem bo sicer živela v najetem stanovanju v Mariboru, a je povedala, da jo še bolj skrbi, kako se bo vrniti v hišo, dom, ki nikoli ne bo več takšen kot prej.

Oto Vraničar, Škofja Loka: Ostala mu je samo ena knjiga, ki jo je posodil sestri

Oto Vraničar iz Škofje Loke je bil 4. avgusta z družino na morju. Zgodaj zjutraj so prejeli klic babice, ki je bila takrat edina doma, a narediti niso mogli ničesar, saj so poplave onemogočile ne le dostop do njihove hiše, ampak tudi do mesta.

Naslednjega jutra, ko je neurje ponehalo, so se vrnili domov, kjer je širša družina pomagala pri čiščenju in obnovi. Družina Vraničar ima v lasti dve hiši, poplavilo je obe. V prvi sta uničena klet in spodnje stanovanje, v drugi, v kateri tudi živijo, je poplavilo garažo in njegovo sobo, kjer je voda segla do višine 1,5 metra. Študent drugega letnika pravne fakultete je tako izgubil vse pohištvo, večino oblek in študijsko literaturo z izjemo učbenika, ki ga je pred odhodom na morje posodil sestri in je bil zato v njeni sobi.

Odziv sorodnikov, bližnjih in prostovoljcev je bil po besedah družine neverjeten. Že na dan poplav se je odzvalo vseh šest tet in stricev, ki so takoj priskočili na pomoč. Pomagali so tudi lokalni kmetje, ki so s cisternami in prikolicami odnašali stvari dolgo po tem, ko je komunalna služba odšla. Prav tako so jim nudili podporo gasilci in prostovoljci, ki so prihajali z vseh koncev države. »Zelo smo bili hvaležni vsakemu posebej, čeprav včasih ni bilo časa, da bi z njimi spregovoril več kot nekaj besed,« je dodal študent prava. Kljub vsemu njegova soba še ni primerna za obnovo in še kar nekaj časa bo trajalo, da bo lahko Oto Vraničar ponovno spal doma. Zdaj spi pri babici, kjer se pripravlja na naslednje študijsko leto.

Poplave so mu prekrižale tudi študijske načrte. V jesenskem izpit­nem roku je nameraval opravljati tri izpite, a priprava na vse ob odpravljanju posledic ujme preprosto ni bila mogoča. Uspešno je sicer opravil enega, drugih dveh pa se še ni lotil. »Fakulteta se je izkazala in prizadetim v poplavah ponudila različne možnosti glede izpolnjevanja študijskih obveznosti,« je povedal. Ko jim je opisal nastalo situacijo, so se takoj odzvali s podporo, vso izgubljeno literaturo in drugimi prilagoditvami. Oto Vraničar je pred nekaj dnevi lahko oddal prošnjo za podaljšanje statusa študenta. V prihodnjem letu načrtuje nadaljevanje študija ter redno opravljanje preostalih predmetov.

Nejc Švajger, Prevalje: Radi bi vedeli, da nismo pozabljeni

Predsednik Kluba koroških študentov Nejc Švajger ima za sabo tedne skupinskih akcij, odkopavanja mulja, ki je strupen zaradi svinca, in pomoči vsem, ki so jih prizadele poplave. Tik pred koncem študija in brez načrtov za naprej je moral do nadaljnjega opustiti vsakršna razmišljanja in iskanje nadaljnjih priložnosti. Kot predsednik lokalnega kluba študentov je takoj aktiviral vse člane, na terenu jih je vsak dan najmanj dvajset.

Toda preden je lahko Švajger pomagal, je moral priti domov. Na dan poplavljanja je namreč oprav­ljal študijske obveznosti v Londonu. »Spomnim se, kako sem se zjutraj zbudil in videl na telefonu polno sporočil, fotografij in videoposnetkov naše ulice, naše hiše … vse pod vodo. Nisem mogel dojeti, da se to zares dogaja. Še bolj težko je bilo, ker nisem mogel domov. Nekaj najhujšega je videti svoje bližnje trpeti in si želeti pomagati, biti tam, ko to preprosto ni mogoče,« se je dogajanja spomnil predsednik kluba.

Ko se je s prvim letalom vrnil domov, je bila škoda, ki ga je pričakala na Koroškem, nepopisna. Poplavljene so bile vse hiše na ulici, kjer živi, popolnoma je bila uničena klet hiše njegove družine, vse peči za ogrevanje in vodovod, garaža, okolica hiše z vrtom ter dva avtomobila in motor. Tudi sosednjim hišam ujma ni prizanesla. Sledilo je deset dni odkopavanja mulja, črpanja vode, čiščenja prostorov ter odstranjevanja uničene infrastrukture, kosov pohištva in druge opreme. Nejc Švajger je povedal, da se je njihova ulica odlično organizirala in so vsi pomagali drug drugemu, vezi med sosedi pa so se še bolj okrepile. Tega, kako zelo je hvaležen vsakemu gasilcu, prostovoljcu in prijatelju, ki so požrtvovalno prišli na pomoč, ne more opisati, je dodal.

Načrti, ki jih je imel v osebnem, študijskem in kariernem življenju za bližnjo prihodnost, zdaj niso bili pomembni, odpovedali so tudi vse napovedane dogodke in dejavnosti kluba študentov. Kljub celoletnim pripravam na KKŠ Summer FEST so dogodek takoj odpovedali, klub pa je v sodelovanju z Zvezo Škis organiziral in koordiniral ekipe prostovoljcev. Škis jim je nenehno nudil podporo in aktivno zagotavljal pomoč, ko so jo potrebovali. Študentje v klubu so bili prav tako hvaležni podpore fakultet, ki so, kot je povedal, vsakič razumele stisko in podprle študentke in študente.

Vendar nastala škoda ni zgolj materialna. »To obdobje me spominja na čas pandemije, naše življenje je za dva ali tri tedne preprosto obstalo. Edini fokus je bil na tem, kako stvari čim prej normalizirati. Zdi se mi, da smo tako mladi kot starejši komaj predelali strah in neznanje, s katerima smo se srečevali v zadnjih treh letih, zdaj pa nas je doletela nova kriza. Težko se je ponovno spoprijeti s šokom, novo normalo, do današnjega dne biti brez pitne vode, brez tople vode, v uničeni okolici … in predvsem se bati, kaj bo, ko bo spet dež,« je o stiski povedal Švajger.

Poudaril je tudi, da je gotovo nujna psihološka pomoč prizadetim. Toplo so sprejeli tudi psihologe, ki so prišli pomagat na Prevalje, kjer živi. Zaveda se, da je na voljo ogromno psihološke pomoči, a se mnogi tega ne zavedajo, meni, da prav pomoč psihologov na terenu takšno podporo približa vsem ter jih spodbudi, da jo v prihodnosti poiščejo sami.

Veliko mladih je namreč doletela še večja škoda – nekateri so izgubili vse, drugi se morajo zaradi nevarnosti plazov izseliti. »Izkušnja, ki smo jo doživeli, je za vse težka. To ima ogromne posledice za študij, študentsko življenje in zmožnost opravljanja študija. Poleg vse pomoči si v tej stiski predvsem želimo podpore, ki nam bo dala vedeti, da nismo pozabljeni,« je sklenil predsednik Kluba koroških študentov.