Novi vodovod uspešno prestal krst – poplave

Spodnjesavinjske občine so v projektu preskrbe s pitno vodo, ki so ga pravkar končali, zagotovile vodooskrbo za 14.804 prebivalcev, na vodovod pa se bo lahko priključilo še 136 prebivalcev. Nova infrastruktura je brez kakršnihkoli poškodb prestala avgustovske poplave, škoda na drugi vodovodni infrastrukturi pa je zelo velika. Občine bodo v poplavah prizadetim občanom sofinancirale storitve Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec za avgust.

V projektu so zgradili enajst kilometrov novega vodovodnega omrežja, obnovili dva kilometra sedanjega vodovoda, zgradili dva nova vodohrana, povečali eno črpališče ter obnovili dve črpališči. Projekt sta sofinancirali Evropska unija in država. A ni šlo gladko, je ob zaključku projekta dejal žalski župan Janko Kos: »Podpis pogodbe smo pravzaprav izsilili. Sklep o financiranju smo dobili 21. junija 2020, pogodbe pa ni bilo od nikoder. Potem smo štiri dni pred lanskimi parlamentarnimi volitvami pripravili novinarsko konferenco. Očitno je nujen javni, medijski pritisk, da se zganejo. Eno uro pred novinarsko konferenco je prišla čudežno podpisana pogodba takratnega ministra Andreja Vizjaka.«

Če hitro ne bo denarja, bodo morali ustaviti dela

Projekt je vreden 3,8 milijona evrov, od tega je za kar 3,6 milijona evrov gradbenih del. Kos je povedal, da je sofinanciranih 2,7 milijona evrov, do zdaj je država že plačala 1,5 milijona evrov. »V tem projektu sem se naučil, da bomo morali enotno pritiskati tudi na zagotavljanje protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje. Če tega ne moremo storiti, bomo ob naslednjem deževju spet poplavljeni,« je dejal Kos.

Najhuje v Letušu

Direktor JKP Žalec Janez Primožič je dejal, da se je s tem projektom izboljšala stabilnost vodnih virov, manj bo okvar. Dodal je, da imajo prav zaradi tega projekta na Polzeli danes še vedno vodovod: »V tem projektu smo izvedli tudi podvrtavanje 120 metrov cevi pod Savinjo v Parižljah. Če tega ne bi storili, po teh poplavah vodovoda na Polzeli verjetno ne bi več bilo. Podobno se je namreč zgodilo v občini Braslovče v Letušu, kjer je podoben cevovod odnesla Savinja.«

3,8 milijona evrov vreden projekt so predstavili župani Spodnje Savinjske doline. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Primožič je še dejal, da nobena nova infrastruktura v poplavah ni bila poškodovana: »Preostale škode zaradi poplav pa so zelo velike. Največ škode je v Letušu, tam bo verjetno treba urediti tako, kot smo uredili v Parižljah, torej s podvrtavanjem pod Savinjo. Za to smo že pridobili več ponudb in se bomo tega lotili. Prav tako bo treba na novo zgraditi črpališče.« Zelo veliko stroškov so imeli tudi prebivalci, ki so po poplavah čistili svoje hiše in so posledično porabili več vode. Štiri občine, v katerih živijo ti prizadeti prebivalci, so se odločile, da bodo sofinancirale stroške na položnici JKP Žalec. V Braslovčah bo na njihovi položnici nič evrov, saj bo občina plačala vse, v Žalcu, Preboldu in na Polzeli pa bodo občine plačale razliko, kolikor več so prebivalci porabili v primerjavi s prejšnjimi meseci.

Zahtevki

Ta projekt pa ne rešuje problema Šempetra, kjer je lani zaradi onesnažene vode okoli sto ljudi iskalo pomoč v celjski bolnišnici. Primožič je pojasnil, da so obnovo vodovodnega sistema Šempeter predvideli v sklopu projekta, za katerega bodo sredstva iskali v načrtu za okrevanje in odpornost. Pogoj je gradbeno dovoljenje, Primožič pričakuje, da bodo vlogo podali v enem mesecu. Kos je dodal, da se zatika pri pridobivanju služnosti: »Tudi tisti, ki so imeli pripombe na zagotavljanje ustrezne pitne vode in so bili tudi različni podpisniki na seznamih, zdaj komplicirajo in ne bi dali služnosti.«

Eržen: Norovirusi niso novost, na leto več tisoč primerov

Zaradi onesnažene vode in posledično zdravstvenih težav so v JKP Žalec od občanov dobili okoli dvesto zahtevkov za izplačilo odškodnine. Primožič je povedal, da je odškodnine plačala zavarovalnica, skupna vsota pa naj ne bi presegala 0,5 milijona evrov, kolikor znaša njihova zavarovalna vsota.