Golob računa na dolgotrajno podporo Bruslja

Če se je o poplavah in njihovih posledicah do zdaj razmišljalo predvsem kot o nacionalni katastrofi, so obisk predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen na prizadetih območjih, njen nastop pred državnim zborom in višina obljubljene podpore potrdili njihovo resnično razsežnost. »To je nacionalna in evropska tragedija,« je predsednica komisije opozorila pred poslanci in zagotovila, da Slovenija v teh trenutkih lahko računa na Evropsko unijo.

»Pomembno je na lastne oči videti ogromne posledice te katastrofe,« je po prihodu z ogleda območij, prizadetih v ujmi, povedala vodja izvršnega organa EU, ki je v državo pripotovala na povabilo premiera Roberta Goloba. Skupaj z njim si je iz zraka ogledala posledice poplav v Mengšu, Komendi, Kamniku, Lučah, na Ljubnem ob Savinji in v Mozirju, preden sta s helikopterjem odletela v Črno na Koroškem. Tam sta se srečala tudi z domačini in ekipami, tako domačimi kot tujimi, ki pomagajo pri odpravljanju posledic ujme. Uničenje, ki so ga povzročili dež, poplave in zemeljski plazovi, je visoka gostja opisala kot »srce parajoče«.

Voditelja sta po vrnitvi v Ljubljano med novinarsko konferenco predstavila ukrepe, s katerimi bo komisija oziroma EU pomagala Sloveniji pri spopadanju s posledicami divjanja narave. »Predsednica se je odzvala hitro in prišla v Slovenijo, da izrazi ne samo podporo institucij, ampak tudi svojo osebno podporo, naklonjenost in sočutje slovenskemu narodu, ki doživlja to težko preizkušnjo,« je poudaril Golob.

»Sloveniji in njenim prebivalcem želim sporočiti, da vam Evropa stoji ob strani,« je po prihodu v Ljubljano dejala Nemka, ki se je strinjala, da bo za obnovo poplavljenih delov države potrebnih veliko investicij. Ursula von der Leyen je pojasnila, da sta se s slovenskim gostiteljem pogovarjala o paketu, sestavljenem iz nepovratnih sredstev in posojil, ter o pomoči pri premagovanju vrste birokratskih ovir.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen med rokovanjem s slovensko smučarsko tekačico Natašp Lačen v Črni na Koroškem. FOTO: REUTERS/Borut Zivulovic

Naznanila je, da bo Sloveniji iz solidarnostnega sklada EU letos na voljo 100 milijonov, prihodnje leto pa še dodatnih 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ta vsota je znatna, če se upošteva, da je vsako leto iz sklada po podatkih evropske komisije na voljo 1,3 milijarde evrov, kar pomeni, da bo prihodnje leto za popoplavno obnovo v Sloveniji namenjena skoraj četrtina razpoložljivih sredstev za celotno EU.

Bruseljski milijoni za kolosalen odziv Slovenije

Za odpravljanje posledic poplav si Slovenija lahko obeta tudi posojila iz svežnja za odpornost in okrevanje Next Generation EU, v katerem je na voljo še 2,7 milijarde evrov, za katere lahko zaprosi do konca avgusta. Še en možen vir financiranja obnove so kohezijski skladi oziroma reprogramiranje 3,3 milijarde evrov obstoječih kohezijskih sredstev.

Lenarčič: Pomenljiv in zajeten paket pomoči

Potek črpanja evropskih sredstev je ob robu nagovora predsednice komisije v državnem zboru za STA pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je ocenil, da bo EU Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči.

Za sprostitev evropskih sredstev Slovenijo čaka več korakov. Najprej bosta potrebni ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada, kar je po Lenarčičevih besedah najverjetneje še najmanj zahteven korak. Več truda bo potrebnega pri preostalih dveh komponentah paketa pomoči. Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih mogoče preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj v obdobju do leta 2027. Zahtevek za posojila iz svežnja za okrevanje in odpornost je treba podati do konca tega meseca. Omenjeni instrument omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.

Višja sila je element, ki ga bo Unija po premierovih besedah verjetno morala vgraditi v vsa evropska razmišljanja in evropsko zakonodajo, tudi v fiskalna pravila. FOTO: Voranc Vogel

Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikatera sredstva še preusmeriti, če bo Slovenija želela. A je treba pripraviti dobre projekte in programe, ki so izvedljivi, pri tem pa upoštevati roke izvedbe, ki so že zelo kratki.

Predsednica evropske komisije je pri obravnavanju slovenskih prošenj obljubila »maksimalno fleksibilnost« evropskih institucij. Z gostiteljem sta potrdila tudi načrte za oblikovanje posebne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov države in evropske komisije. »Če [sredstev] ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam ne koristijo praktično nič. Zato je pomembno sporočilo, da bo komisija delala skupaj s slovensko vlado in nam pomagala, da pripravimo dokumentacijo, ki je potrebna za reprogramiranje.«

Ursula von der Leyen: Sloveniji želim sporočiti, da ji Evropa stoji ob strani

Vlada bo na jutrišnji seji po Golobovih besedah razpravljala o ustanovitvi posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bo vložen tako evropski kot tudi denar iz slovenskega proračuna, prva tranša bo znašala 300 milijonov evrov. »Želimo biti hitri, zelo ciljni in namenski in na enem mestu združevati vsa sredstva, ki jih bomo namenili za rekonstrukcijo,« je pojasnil.

Višja sila kot upravičen vzrok za rahljanje pravil

Predsedniku vlade ob obisku Ursule von der Leyen ni zmanjkalo pohval na račun sedemindvajseterice in solidarnosti, ki jo je ta izkazala Sloveniji. »Evropska unija je najbolje, kar se je Sloveniji in Evropi lahko zgodilo v zadnjih sto letih. Kajti ko smo potrebovali pomoč, smo jo tudi dobili. Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je Slovenija že začela dobivati prav tisto pomoč, za katero smo prosili,« je poudaril Golob. To je tista solidarnost, ki po njegovih besedah dela Evropo veliko.

Ursula von der Leyen med nagovorom v parlamentu. FOTO: Voranc Vogel

Solidarnost Slovenija pričakuje tudi v fazi obnove prizadetih območij. Predstavniki vlade so v razpravi odprli tudi vprašanje dodeljevanja državnih pomoči. »Kot je predsednica že sama povedala, gre za primer višje sile. Na račun višje sile bomo morali v nekaterih primerih zaprositi za izredno obravnavo, tudi pri pravilih za dodelitev državne pomoči. Tudi tu računamo na pomoč komisije pri pripravi ustreznih dokumentov in zakonskih podlag. Glede na to, kar smo danes slišali, verjamem, da bomo pri tem uspešni,« je dodal premier.

Višja sila je element, ki ga bo Unija po njegovih besedah verjetno morala vgraditi v vsa evropska razmišljanja in evropsko zakonodajo, tudi v fiskalna pravila.