Poznavalec političnih bojev: vsako popuščanje bo udarilo naslednje generacije

V okviru kampanje za evropske volitve se je na obisku v Sloveniji mudil Bas Eickhout, nizozemski evropski poslanec in vodilni kandidat Zelenih na letošnjih evropskih volitvah. Kot podpredsednik skupine Zelenih v Evropskem parlamentu je znan po svojem delu na področjih okoljske politike, boja proti podnebnim spremembam in trajnostnega razvoja. Je tudi eden najboljših poznavalcev – javnosti sicer prikritih – političnih bojev, ki se odvijajo na bruseljskih hodnikih in bodo zaznamovali naša življenja v bližnji in srednje oddaljeni prihodnosti. Eickhout je sicer nizozemski politik, ki zastopa zeleno stranko GroenLinks. Svojo kariero je začel kot okoljski znanstvenik, leta 2009 pa je vstopil v politiko.

Kako ste se znašli v politiki in zakaj ste se pridružili evropskim Zelenim?

Želel sem prispevati k reševanju okoljskih problemov in spodbujati trajnostni razvoj, s čimer sem se že prej poklicno ukvarjal. Verjamem, da lahko dosežemo preboj iz statusa quo, ki nas je pripeljal do trenutnega nevzdržnega stanja – tako pri varovanju okolja kot socialnih neenakosti in izkoriščanj, kjer tisti, ki prispevajo največ, na koncu »potegnejo kratko« – pa naj bodo delavci, kmetje ali znanstveniki.

Kaj so bili vaši glavni cilji in prioritete v Evropskem parlamentu v mandatu, ki ga zaključujete, kaj so vaši največji dosežki?

Obljube Pariškega podnebnega dogovora smo prenesli v zakonodajo. Tlakovali smo pot uveljavitvi obnovljivih virov energije, brez katerih bi Evropa plačevala elektriko po ceni, ki si je večina ne more privoščiti.

Poudariti moram boj proti korupciji, za pravične davke, za evropsko minimalno plačo, proti energetski revščini, za stanovanjsko politiko za mlade … Evropa bi bila brez zelene opcije v parlamentu v slabšem in manj pravičnem položaju, kot je danes.

FOTO: Shervin Sardari

Zeleni ste močno stopili na stran kmetov, ki so v preteklih mesecih protestirali po vsej Evropi. Zanimivo je, da so bili protesti usmerjeni tudi proti zelenim ukrepom. Kje so torej vaše skupne točke in kako menite, da bi lahko rešili klopčič težav kmetijstva danes?

Zeleni močno podpiramo kmete pri njihovih zahtevah. Evropska kmetijska politika je napačna, saj gre 80 % subvencij 20 % največjim industrijskim pridelovalcem. Težava so sporazumi in dogovori, ki kmetom onemogočajo dostojen zaslužek zaradi uvoza nizkokakovostne hrane iz tujine in visokih trgovskih marž. Zdrava hrana po pošteni ceni za kmeta in potrošnika mora postati evropska realnost, ne pa da kmete potiskamo na rob preživetja. Ob tem pa moramo doseči ukrepe, ki varujejo čist zrak, pitno vodo in zdravo prst, saj brez narave ni hrane in verjamem, da se večina kmetov tega zelo dobro zaveda.

Kako se nameravate lotiti trenutnih okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje?

Tukaj ne sme biti kompromisov, popuščanj ali odstopanj od dogovorjenega. Tega si, iz političnega strahu, želijo stranke desnega pola; stranke ekstremne desnice pa te izzive prikazujejo kot izmišljene, neresnične.

Vsako popuščanje pri izvedbi nujnih ukrepov bo naslednje generacije udarilo s silo, ki je niti z večkratnikom vseh ukrepov, ki so potrebni zdaj, ne bodo več ustavili. Vseeno lahko s pametno in pogumno politiko izboljšamo, ne le rešimo današnje stanje. Socialna pravičnost, energetska varnost, v prihodnost usmerjena industrija, čistejši transport, zdrava in kakovostna hrana … vse to je kljub strašenju političnih elit mogoče.

Zeleni prehod je, vsaj v Sloveniji, še vedno nerazumljen, nekaj, kar je težko dostopno in za tiste, ki si to lahko privoščijo, ali pa celo, da je vse skupaj neizvedljivo in nepotrebno. Zakaj, menite, da je proces prehoda na trajnostno gospodarstvo in družbo nujen?

Zeleni prehod politični nasprotniki namenoma predstavljajo kot problem in ne kot reformo, ki bo zmanjšala razlike med bogatimi in vedno večjim delom revnih. Strah politične elite spremeniti stvari, ki se zdijo samoumevne, a so hkrati škodljive za ljudi in okolje, je velik in pogosto izhaja iz zagovarjanja partikularnih interesov. Problem ni zeleni prehod, ampak trenutni sistem, ki najprej prizadene najbolj ranljive regije in posameznike. Ko pride naravna katastrofa, se bogati hitro postavijo na noge, ranljivejši pa se pogosto sami ne znajdejo, kar smo videli tudi ob lanskih poplavah. Namen zelenega dogovora je »nikogar pustiti ob strani«.

FOTO: Shervin Sardari

Kako zelena stranka išče ravnovesje med okoljskimi cilji in potrebo po gospodarskem razvoju? Katere strategije predlagate za zeleno gospodarstvo?

S predstavitvijo zelenega gospodarstva, ki ne temelji na dobičku, ampak upošteva tudi dolgoročne okoljske in socialne učinke. Zato naša strategija vključuje spodbujanje obnovljivih virov, ki so ključni za zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv in za zagotavljanje trajnostne energijske prihodnosti; izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z investicijami v zeleno infrastrukturo; inovacije in tehnologije, ki omogočajo čistejšo industrijsko proizvodnjo in manjšo okoljsko obremenitev. Cilj je ustvariti gospodarstvo, ki spoštuje meje našega planeta in hkrati zagotavlja ekonomske priložnosti za vse.

Sodelovali ste na nedavnem podnebnem vrhu COP v Dubaju. Lahko delite svoje vtise o izidih tega srečanja? Kako ocenjujete napredek, ki je bil dosežen, in kje vidite ključne izzive za mednarodno skupnost v boju proti podnebnim spremembam po tem vrhu?

Bil sem eden od številnih, ki so se lotili izzivov podnebnih sprememb, in moram reči, da so moji vtisi mešani. Po eni strani sem optimističen, ker vidim napredek v zavezi držav k ambicioznim ciljem, kot je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod na obnovljive vire energije, kar je pomemben korak naprej. Po drugi strani pa ostajajo veliki izzivi. Mednarodna skupnost se mora bolj usklajeno odzvati na nujnost podnebnih sprememb. Ključni izziv je, kako te zaveze prevesti v konkretna dejanja, ki bodo imela resničen vpliv, in kako preprečiti, da politične razprave in gospodarski interesi upočasnjujejo uresničevanje zavez.

Kako se pripravljate na prihajajoče evropske volitve? Kakšna je vaša strategija za povečanje podpore med volivci?

Sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in jim želimo pokazati, kako lahko zelene politike neposredno koristijo ljudem v vsakdanjem življenju. Izobražujemo o pomembnosti podnebnih sprememb, socialne pravičnosti in ekonomskega razvoja, ki spoštuje okoljske omejitve. Sodelujemo z mladimi, katerih prihodnost bo zaznamovana s političnimi odločitvami današnjega dne, in poudarjamo, da je njihov glas ključen za oblikovanje trajnostne prihodnosti. Zelene politike na transparenten način predstavljamo kot realne rešitve za težave, s katerimi se spopadamo, in poudarjamo, kako lahko zeleni prehod prinese koristi za vse, ne samo za peščico.

FOTO: Shervin Sardari

Te dni ste na obisku v Sloveniji in obiskali ste Savinjsko-šaleško regijo, kaj je bil razlog za to?

Upam si trditi, da Slovenijo že kar poznam. Tukaj sem precej pogosto. Je čudovita. Zelo rad imam Alpe in hribe, saj jih na Nizozemskem ni. Tudi gozdove smo Nizozemci že davno posekali. Naravnega bogastva, kot ga premore Slovenija, v Evropi ni veliko.

Tokrat sem na obisku v sklopu kampanje za evropske volitve in poskušam dobiti vpogled, s kakšnimi izzivi se srečujejo ljudje na različnih koncih Evrope, predvsem v povezavi z okoljsko odgovornim gospodarskim razvojem, spremembami v energetskih sistemih in oskrbi, razvojem trajnostnega, lokalno usmerjenega kmetijstva in prehranske samooskrbe.

Obisk vaše doline in ogled posledic lanskih poplav ter načrtov za okrevanje mi je predlagala sopredsednica VESNE – zelene stranke, Urša Zgojznik. Urša je vse od lanskega avgusta naši poslanski skupini v Bruselj sproti poročala o poplavah, kako množično so prizadele celotno dolino, kako solidarno so prišli na pomoč ljudje z različnih koncev …

Slišal sem tudi zgodbo o kampu Menina, ki sem si ga ogledal med obiskom, in reševanju nizozemskih turistov, med katerimi je bila tudi poslanka Zelenih Lisa Westerveld. Vsi nizozemski gostje so bili res hvaležni in so izredno pohvalili angažiranost domačinov pri pomoči.

Naročnik oglasne vsebine je Evropska zelena stranka