Rekordna volilna udeležba, k njej bi lahko prispevali tudi referendumi

Vsak volivec se je sam odločil, katerih glasovanj se je na tokratnih volitvah udeležil in koliko glasovnic je prevzel. A podatki kažejo, da je velika večina volivcev, ki je prišla na volišče, izrazila svojo voljo tako na evropskih volitvah kot na posvetovalnih referendumih, ki so si jih na ta dan želeli predvsem v Gibanju Svoboda.

Zadnji rezultati kažejo, da je bila volilna udeležba na evropskih volitvah tokrat več kot 41-odstotna, le malenkost nižja pa na referendumih. Ta rezultat je rekorden, pred tem je največ volilvcev glasovalo na zadnjih evropskih volitvah pred petimi leti, ko je bila volilna udeležba 28,89-odstotna, kar je bilo precej pod evropskim povprečjem, ki je znašalo 50,66 odstotka. 

To je bil tudi namen največje vladne stranke, ki je upala, da bi izbrane referendumske teme na volišča lahko privabile več liberalnih volivcev, ki ne veljajo za tako zveste, kot so konservativni, kar bi jim omogočilo boljši volilni izid. A ves čas kampanje se je tudi ugibalo, ali jim bo to res koristilo, saj niti v Gibanju Svoboda niso povsem enotni pri vseh omenjenih vprašanjih – tudi predsednik stranke in predsednik vlade Robert Golob ni podprl uporabe konoplje za osebno rabo.

Volilna udeležba. INFOGRAFIKA: Delo

Jasno sta ves čas opredeljena le oba politična pola – še posebno ob močni aktivaciji Cerkve pri posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je ugibalo, ali ne bo na koncu izvedba posvetovalnih referendumov profitiral predvsem desni pol. 

Še bolj kot referendumi bi k aktivaciji volivcev lahko pripomoglo tudi lansiranje tem največje koalicijske stranke – od priznanja Palestine do nujne helikopterske pomoči.