Riemer obsojen zaradi Nejevernega Tomaža

Ljubljana – Franca Riemerja, konjiškega podjetnika, ki je obogatel z gradbeno mehanizacijo, so pred dnevi na mariborskem okrajnem sodišču po končani glavni obravnavi spoznali za krivega kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti ter mu izrekli kazen leto dni zapora. Sodba še ni pravnomočna, opozarjajo na sodišču.

Riemer, nekoč lastnik podjetja Koto, in zbiralec umetnin se je na zatožni klopi znašel zaradi očitka tožilstva, da je z zastavo ponarejene slike dosegel posojilo pri NLB. Kot direktor družbe Gradir d.o.o. je v zvezi s postopkom odobritve in sklenitve kreditne pogodbe z dne 20. julija 2009 pri NLB d.d. za kreditna sredstva v znesku 7,450.000 evrov kot dodatno zavarovanje ponudil starejšo umetniško sliko. Menice družbe Gradir ter zastavna pravica na posameznih nepremičninah (vila v Slovenskih Konjicah) v lasti Gradirja namreč niso zadoščale za zavarovanje kreditnih obveznosti.
 

Postopek zoper Mesesnela ustavljen

Gre za sliko Nejeverni Tomaž, predstavljeno kot izdelek španskega baročnega slikarja Diega Velázqueza. Banki je za pristnost slike jamčil z dvema dokumentoma: potrdilom nemškega laboratorija, da sta platno in barva na sliki iz časa Velazqueza, in cenitvijo sodnega cenilca Janeza Mesesnela, ki je vrednost slike ocenjeval na osem milijonov evrov. A Riemer je menda vedel, da slike ni ustvaril navedeni slikar in da nima tolikšne vrednosti, saj ni imel nobenega dokazila o njeni avtentičnosti, njenem izvoru in v zvezi z njenim nakupom, je trdilo tožilstvo, temu pa je sledilo tudi sodišče.

NLB je sliko sprejela kot zavarovanje in pridobila posestno zastavno pravico, s čimer je slika za čas do odplačila posojila pristala v bančnem sefu. Julija 2013 so se pri Riemerju zglasili preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so na območju policijskih uprav Ljubljana in Celje izvedli hišne preiskave. Ko so na največji državni banki ugotovili, da so kot zavarovanje dobili ponaredek, so namreč tako Mesesnela kot Riemerja naznanili policiji.

Po končani preiskavi so ju kriminalisti zaradi suma poslovne goljufije ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu. To je zaradi pomanjkanja dokazov proti Mesesnelu za očitek pomoči pri kaznivem dejanju poslovna goljufija oktobra 2016 odstopilo od kazenskega pregona, okrožno sodišče v Mariboru pa je v tem delu dva meseca kasneje izdalo sklep o ustavitvi postopka, pojasnjujejo na tožilstvu.
 

Velázquez ali »Velázquez«?

Ob tem so pred leti na dan prišle nekatere okoliščine cenitve slik. Po takratnem poročanju medijev naj bi bil Mesesnel cenitev »milijonske slike« opravil nekega večera na enem izmed ljubljanskih parkirišč, to pa na podlagi potrdila nemškega laboratorija, da sta platno in barva na sporni sliki iz časa Velázqueza. Za potrebe stečajnega postopka Gradirja je novo cenitev naredil sodni cenilec Pavle Toplak tako, da jih je ocenjeval kot slike neznanega avtorja (poleg Velázquezovega Nejevernega Tomaža še eno sliko Rembrandta in Cézannea, ki jih je Mesesnel prvotno ocenil na skupaj deset milijonov evrov) in jih ocenil na slabih 16 tisočakov.

Ker Gradir posojila banki ni vrnill, je »Velázquezova« slika pristala pri DUTB in so lani junija na dražbi zanjo iztržili 11.000 evrov. Prodali so tudi drugi dve sliki; za vse tri so iztržili skupno 34.000 evrov.

Novi lastnik Nejevernega Tomaža je postal odvetnik Igor Marinšek, ki je bil v letu odobritve posojila prvi nadzornik NLB, skupaj z odvetnikom Boštjanom Penkom pa je Riemerja zagovarjal v kazenskem postopku. Obsodilno sodbo bo obramba izpodbijala s pritožbo na višjem sodišču, saj je bil po Penkovem mnenju dokazni postopek nepopoln. Med drugim ni dokončno ugotovljeno, ali je slika ponaredek ali original oziroma kdo je zares njen avtor, saj se je sodišče oprlo na ugotovitve izvedencev oziroma cenilcev, od katerih nihče ni specialist za Velazqueza. Njegov klient je, pravi, še danes prepričan, da je kupil original, zanimivo  pa je tudi ozadje posojila oziroma zastave slike.