Odločal o zazidljivosti svojega zemljišča

Petnajst let po tem, ko je braslovški občinski svet sprejel prostorski red, s katerim so 140 hektarov kmetijskih zemljišč spremenili v 340 zazidljivih parcel, ustavno sodišče pa je del prostorskega reda zaradi nezakonitosti odpravilo, se nekdanji župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča še vedno branita obtožb zlorabe položaja. Poskrbela naj bi namreč tudi za spremembo namembnosti Drčeve parcele, ki jo je nato drago prodal.

Nekdanja župan in podžupan še nista rešena

Tožilstvo obtoženima očita zlorabo položaja, saj naj bi vedela, da občina vseh zahtevanih soglasij za spremembo namembnosti zemljišč ni imela. Čeprav sta vedela, da so nekatere parcele sporne, sta celotni prostorski red dala na glasovanje na seji občinskega sveta. Med spornimi parcelami je bila tudi parcela Vinka Drče. Ta je zanjo že dve leti prej, leta 2006, sklenil predpogodbo z lastnikom in direktorjem podjetja Silco Sašem Kronovškom za nakup takrat še kmetijskega zemljišča. V predpogodbi je bil zapisan pogoj, da mora biti zemljišče zazidljivo do leta 2008. Kronovšek je Drči plačal tudi že več predujmov. Zemljišče je Drča prodal za 140.570 evrov več, kolikor je bilo vredno pred spremembo namembnosti. Ko je ustavno sodišče za 90 parcel ustavilo postopek, je na tem zemljišču že stala Silcova stavba.

Obramba je že julija zahtevala, da sodišče pridobi podatke, kdo so bili pobudniki za spremembo namembnosti spornih parcel in ali je kdo od njih tudi svetnik. Sodnica je povedala, da je bilo skupaj 43 pobudnikov, pri katerih vseh potrebnih soglasij za spremembo namembnosti ni bilo, s spornim prostorskim redom pa so parcele vseeno postale zazidljive (do odločitve ustavnega sodišča). Poleg Drče je bil po navedbah sodnice med njimi še en svetnik in en sorodnik enega od obtoženih. Okrožna državna tožilka Katja Kunej je tako zahtevala zaslišanje vseh teh pobudnikov: »Naj povedo, ali so bili seznanjeni, da potrebnih soglasij ni, ali so imeli v zvezi z zemljišči že sklenjene predkupne pogodbe in kakšno je zdaj stanje v naravi na teh zemljiščih.« O predlogu tožilke sodnica Maja Manček Šporin še ni odločila.

Rešena tožilskih očitkov

Kmetijsko ali poplavno

Pričal je eden od takratnih svetnikov Jožef Rožič, čigar žena je bila pobudnica za spremembo namembnosti enega od zemljišč: »Tam je zdaj 13 hiš. Prodali smo, ko je bil red sprejet. Saj prej ne gre.« Zaslišali so tudi Mojco Furman Oman, ki je v družbi Urbanisti pripravljala prostorski red in strategijo razvoja občine. Že na prvem sojenju je povedala, da je prostorsko umeščanje v Braslovčah problematično: »Kjer je kaj mogoče postaviti, so najboljša kmetijska zemljišča. Drugih kmetijskih zemljišč ni oziroma gre za poplavno območje. Poslovne cone pa ne moreš postaviti v zraku.«

Nekateri bi odšli takoj, drugi niti v sanjah

Pojasnila je, da je bila odločba takratnega ministrstva za okolje in prostor pogojna ter da so na občini pričakovali negativno odločbo, na katero bi se pritožili in »šli po politični poti na vlado«. Minister je bil takrat Janez Podobnik. Kot razlaga tožilstvo, je Drča nato prosil za interpretacijo sklepa uslužbenca ministrstva Dušana Janeza Gačnika, čeprav je vedel, da Gačnik za to ni pristojen. Gačnik je bil soobtožen, a je med postopkom umrl.

Sojenje se bo nadaljevalo konec meseca.