Rešena tožilskih očitkov

Nekdanja braslovška župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča sta s celjskega sodišča odkorakala zadovoljna. Sodnica Maja Manček Šporin je presenetila obrambo, še bolj pa tožilstvo, ko je izdala zavrnilno sodbo, saj je ugotovila, da je kazenski pregon zastaral.

Več let je tožilstvo dokazovalo, da sta Balant in Drča pred skoraj petnajstimi leti zlorabila uradni položaj in poskrbela za nezakonito spremembo namembnosti Drčevega zemljišča, ki ga je nato podjetju Silco prodal za 140.570 evrov več, kot je bilo zemljišče vredno pred spremembo namembnosti.

Priča zdaj drugače o braslovških zemljiščih

Zemljišče je postalo zazidljivo februarja 2008, ko je braslovški občinski svet sprejel občinski prostorski red, s katerim so 140 hektarjev kmetijskih zemljišč spremenili v 340 zazidljivih parcel, čeprav niso imeli zahtevanih soglasij. Drča pa je že dve leti prej z lastnikom in direktorjem podjetja Silco sklenil predpogodbo za nakup zemljišča, v kateri je bil zapisan pogoj, da mora biti zemljišče zazidljivo do leta 2008.

Tožilstvo jima očita, da sta kot podžupan in župan vedela, da prostorskega reda ne smejo sprejeti, pa sta svetnike vseeno k temu pozivala, s tem pa omogočila Drči drago prodajo zemljišča. Na prvem sojenju sta bila oproščena, višje sodišče je sodbo razveljavilo, naslednja sodnica je pred zaključkom sojenja odšla na drugo sodišče, tretja sodnica, Maja Manček Šporin, pa je danes sojenje nepričakovano zaključila. Ugotovila je, da ni šlo za pridobitev protipravne premoženjske koristi, kot trdi tožilstvo, ampak za pridobitev nepremoženjske koristi, torej le spremembo namembnosti. Za tako kaznivo dejanje pa je kazenski pregon zastaral že februarja 2014.

Nekdanja župan in podžupan spet na zatožni klopi

Balantova odvetnica Jasmina Gričnik je zadovoljna: »Mi sicer trdimo že ves čas, da tu ni nobenih elementov kaznivega dejanja.« Drčeva odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar je dodala: »Seveda smo z zavrnilno sodbo zelo zadovoljni. Sodnica je sodbo tudi zelo dobro argumentirala.«

Okrožna državna tožilka Katja Kunej je že napovedala pritožbo: »Zanimivo je, da nihče do danes ni ugotovil druge kvalifikacije kaznivega dejanja in s tem zastaranja, pa je bila prva sodba razglašena 9. oktobra 2014, torej že po domnevnem zastaranju. Tega prav tako niso ugotovili višji sodniki, ki so oprostilno sodbo razveljavili!«