Nekdanja vodja zavoda Kengurujčki priznala krivdo

Nekdanja vodja zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki Branimira Vrečar, ki ji tožilstvo očita zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje z otroki, je na predobravnavnem naroku priznala krivdo. Tožilstvo predlaga pogojno kazen dveh let zapora s preizkusno dobo leta dni, izrek sodbe bo v sredo.



Zagovornik Vrečarjeve Črt Šatej je predlagal, da se iz današnjega naroka v celoti izključi javnost, saj gre za kazniva dejanja, ki naj bi bila storjena proti mladoletnim oškodovancem, temu predlogu pa niso nasprotovali ne tožilka ne zagovorniki oškodovancev. Sodnica je tako delno ugodila predlogu, za zaprtimi vrati je potekalo prebiranje obtožnice.
 

Dela varuške opravljala brez ustreznega strokovnega znanja in izobrazbe

Oktobra 2018 je namreč v javnosti završalo ob objavi posnetkov ravnanja z malčki v zasebnem varstvu Kengurujčki na ljubljanskem Viču, ki so jih pridobili na Televiziji Slovenija. Stekla je policijska preiskava, vključile so se tudi druge službe in čez dobro leto je policija vložila kazensko ovadbo zaradi surovega ravnanja na škodo desetih otrok.

Po koncu kriminalistične preiskave, januarja 2019, je vodja oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Valter Zrinski pojasnil, da je takrat 67-letna osumljenka med 1. oktobrom 2017 in 28. septembrom 2018 v enem od ljubljanskih zasebnih zavodov, kjer so varovali predšolske otroke, opravljala dela varuške, čeprav za tako delo ni imela ustreznega strokovnega znanja in izobrazbe.

Po ugotovitvah policistov naj bi ženska z nekaterimi otroki neprimerno komunicirala, nanje vpila in jih žalila. Če so otroci hrano zavračali, jih je menda hranila na silo, prav tako da je otroke za počitek tesno povijala v rjuho.

Tožilka Zvonka Knavs je dejala, da je predlagala najvišjo možno določeno kazen v okviru pogojne obsodbe. Za to se je odločila glede na težo očitanih kaznivih dejanj, saj gre za hudo kršenje dolžnosti do mladoletnih otrok in surovo ravnanje z njimi, šlo je tudi za več otrok, ki so imeli posledice zaradi teh ravnanj. Pogojno kazensko sankcijo pa upravičuje današnje priznanje krivde, ki ga je podala obtožena, ter njena še nekaznovanost za tovrstna kazniva dejanja, je dodala.


 

Za več zagovornikov oškodovancev predlagana kazen prenizka

Šatej je predlagal sodišču, naj sledi predlogu tožilstva glede kazenske sankcije. Glede priglašenih premoženjsko-pravnih zahtevkov – enega v višini 900 evrov, drugega pa v višini 3000 evrov – pa obramba predlaga, da se v tem delu napoti na pravdo. Predlagali so tudi, da sodišče Vrečarjevo oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, saj prejema zgolj pokojnino v višini okoli 600 evrov. Plačilo stroškov postopka pa bi bistveno ogrozilo njeno preživljanje.

Več zagovornikov oškodovancev je predlagalo, naj obtožena vendarle poravna stroške sojenja glede na to, da je v vmesnem času očitno odsvojila premoženje – danes je namreč navajala, da ni več lastnica hiše. Prav tako sta zagovornica Marija Bošković, pozneje v izjavi medijem pa tudi odvetnica Mojca Blažič ocenili, da je predlagana kazen prenizka.

Kot je dejala Boškovićeva, gre za odraz vrednot v naši državi, sploh glede na to, da se za kazniva dejanja, denimo zoper premoženje, navadno predlaga zaporna kazen, v tem primeru, ko gre za kazniva dejanja, storjena zoper in v škodo otrok, pa zgolj pogojna zaporna.