Inšpektorji so zavod Kengurujčki obiskali že leta 2015

V Sloveniji najbolj odmeva, da so v ljubljanskem zasebnem zavodu Kengurujčki na Vrhovcih surovo in skrajno neprimerno ravnali z otroki. Da se ne bi slišal otroški jok, so malčke prisilno pomirjali z zavijanjem v rjuhe, čez najbolj glasne pa so položili kar vzmetnico.

Zgrožena javnost zahteva pojasnila, zato so sklicali novinarsko konferenco, na kateri sta prisotna vodja sektorja za predšolsko vzgojo Vida Starič Holobar ter glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport Tomaž Rozman.

Zakonodaja omogoča več oblik varstva

»Pri tem zasebnem varstvu gre za povsem nelegalnega izvajalca, ki ni zaprosil za vpis v register javno veljavnih programov,« je povedala zasebne varuhe na domu. Koncesijo za izvajanje programa ima 15 zasebnikov, zasebnih varuhov je 335. Letos smo v register vpisali šest varuhov in šest zasebnih vrtcev.«

Obenem je Vida Starič Holobar pristavila: »Želeli bi opozoriti starše, da pri iskanju varstva ravnajo odgovorno. Na naši spletni strani imamo objavljene vse evidence izvajalcev, zasebnike pa naj vprašajo, ali imajo dovoljenje za varovanje otrok ali ne.«

»Izvajalci si dovolijo, da mimo zakonodaje izvajajo različne dejavnosti. Kot varuh in kot zavod potrebujejo dovoljenje, ampak če želijo opravljati karkoli s področja vzgoje in izobraževanja, morajo biti vpisani v razvid. Ta zavod je deloval popolnoma na črno,« je poudarila Starič Holobarjeva.


 

Upal, da posnetki niso resnični

Spregovoril je tudi glavni šolski inšpektor Tomaž Rozman: »V petek nas je na dogajanje opozorila policija, v eni uri smo šli na ogled lokacije, kjer ni bilo nikogar, prav tako so takoj izbrisali spletno stran. Osebe bodo primerno preučili, enako tudi lastnika zasebnega zavoda.«

Zraven je pristavil, da je po ogledu posnetkov upal, da niso resnični. »Na tem naslovu je od 2015 registrirana oseba, ki kot varuh lahko varuje šest otrok. Te osebe v petek dopoldne ni bilo tam,« je rekel. »Inšpektorji so šli danes ponovno na lokacijo, v postopku sodeluje tudi policija. Kršitve ugotavljamo praviloma na podlagi prijav, letos smo jih dobili šest prijav. Med sankcijami smo izrekli globe in v dveh primerih prepoved opravljanja dela,« je pristavil inšpektor, ki je potarnal, da je do sedaj poslušal kritike, kako na prijave reagirajo celo preveč podrobno.

Rozman, ki na novinarski konferenci še ni imel vseh podatkov, je v pogovoru za Kanal A popoldne pojasnil, da so inšpektorji zavod Kengurujčki obiskali že leta 2015. V nadzoru so ugotovili, da ne opravlja dejavnosti varstva otrok, pač pa ima za to pogodbe s štirimi podizvajalci. Ena od teh se je nato vpisala v razvid varuhov pri ministrstvu, a je leta 2017 po podatkih ministrstva svoj s.p. ukinila.



Ostali trije pa pozneje po Rozmanovih besedah te dejavnosti v zavodu niso več opravljali. Kot je dejal, so enemu od njih dejavnost že leta 2015 prepovedali opravljati, pri drugi izvajalki pa so ugotovili, da krši normative, torej varuje več otrok, kot je bilo dovoljeno.

Pri vseh so nadzor pozneje tudi ponovili in preverjali upoštevanje ukrepov, je še dejal Rozman.

Takšne primere obravnavajo prednostno

»Zavod je bil registriran za izvajanje predšolske dejavnosti, posebnih pogojev znotraj našega sistema - odločbe o vpisu v register - pa ni izpolnjeval,« je tudi rekel Rozman. »Pri tem zavodu nismo nikdar opravljali nadzora. Če so potrebne posebne licence, denimo vpis v razvid izvajalcev javnega programa, smo za nadzor odgovorni na šolskem inšpektoratu, za ostalo so pristojne druge inšpekcije.«

Opozoril je na še en problem: »Zasebniki lahko marsikaj registrirajo, pri našem številu inšpektorjev pa težko na terenu preverjamo, kaj dejansko izvajajo. Prvi inšpektor v takšnih primerih so starši. Takšne primere sicer obravnavamo absolutno prednostno.«

In kakšna je kazen? Inšpektor Rozman je pojasnil, da lahko zavod Kengurujčki kaznujejo z največ tisoč evri globe, za ostale kazenske postopke pa je pristojna policija.

Razlogi, da inšpektorat nosilca dejavnosti izbriše iz registra, so največkrat kadrovski in prostorski, je pojasnil Rozman, ki je povedal še, da so v letošnjem letu prejeli okrog 55 prijav kršitev zakona. Vsi postopki še niso končani. In koliko prijav je ponavadi upravičenih? Okrog tretjina, je dejal inšpektor. 

Zavod že zaprt, dogajanje obsodil tudi minister

Zasebni zavod Kengurujčki je sicer že zaprt, saj so ogorčeni starši svoje otroke izpisali. Med sporno početje oskrbnikov spada tudi prisiljeno hranjene otrok, kajti če so otroci hrano izpljuvali, so jim jo tlačili nazaj v usta.

Tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je medtem na družbenem omrežju twitter obsodil dogajanje v zasebnem zavodu Kengurujčki. »Odločno obsojam nelegalne prakse na področju varovanja otrok in starše pozivam, naj pred vpisom otroka v zasebno varstvo pridobijo vse potrebne informacije. Na MIZŠ smo vam na voljo.«



Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je dogajanje v zavodu Kengurujčki, kjer inšpekcija in policija preiskujeta sum surovega ravnanja z otroki, označil za kriminalno. Dogajanje govori »o tem, kako hitro v najbolj občutljiva področja družbe, kot sta vzgoja in izobraževanje, pridejo nizkotni, komercialni, sebični interesi«, je dejal po poročanju STA.
 
Štrukelj je na novinarski konferenci, sicer namenjeni napovedi stavke, poudaril, da se je ravno na tem primeru izkazalo, kaj pomeni nadzor nad javnimi vrtci in kaj pomenijo standardi in normativi, ki »so tako rekoč sveti za javne vrtce«, saj si jih nihče ne drzne prekoračiti.

Dogajanje je po njegovi oceni sicer bolj posledica nekega ilegalnega delovanja, ki ga Štrukelj označuje tudi za kriminalnega, saj vrtec ni imel nikakršnih dovoljenj. Po Štrukljevem mnenju bi bilo treba takšno ravnanje najostreje sankcionirati.

Skritih kamer pri nas policija ne bi smela uporabiti

Kot je Slovenijo pretresel omenjeni primer, so v sosednji Italiji denimo zadnja leta zabeležili več zgodb nasilja nad otroki v vrtcih, ki jih je policija razkrila tudi s pomočjo »skritih kamer«, nameščenih v preiskovanih ustanovah. Naša policija skritega snemanja v takem primeru ne bi smela uporabiti. Zagrožena kazen za zanemarjanje ali grobo ravnanje z otrokom je namreč največ tri leta zapora, slovenska zakonodaja pa določa, da lahko policija prikrite preiskovalne ukrepe uporablja le pri preiskovanju kaznivih dejanj, za katere je zagrožena kazen pet ali več let zapora.

»Video nadzor se lahko uvede v tistih situacijah, ko vsi drugi vzvodi odpovejo,« je za POP TV pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Gre za primere prijav, na katere se inšpektorji ne bi odzvali. Da bi bili otroci in vzgojiteljice v vzgojnih ustanovah ves čas pod video nadzorom, pa je po besedah Prelesnikove »prevelik poseg«. Poudarila je, da je dopustnost snemanja sicer odvisna od primera do primera. Snemanje je namreč dopustno, če presodimo, da je ogroženo življenje. Vzgojiteljica v zavodu Kengurujčki je tako ravnala pravilno, saj je s tem preprečila nadaljnje nedopustno početje, je dodala informacijska pooblaščenka.

Policijo sicer na leto obvestijo povprečno o dveh primerih, pri katerih je naznanitelj ocenil, da ravnanje zaposlenega v vzgojno-varstvenem zavodu do otrok ni bilo primerno. Kvalifikacija kaznivega dejanja je po navedbah GPU v takšnih primerih odvisna od tega, kako je bilo izvedeno kaznivo dejanje in kakšne posledice so nastale.

»Lahko gre za različna kazniva dejanja - npr. za zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, povzročitve telesnih poškodb ter kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,« so zapisali na GPU. Ob tem so opozorili, da policija preverja vsako prijavo ter jo obravnava v skladu z danimi pooblastili in s postopki, kot jih predvideva zakon o kazenskem postopku.