Mimo osnovne šole 132 kilometrov na uro, namesto 30

V neposredni bližini osnovne šole v občini Trnovska vas je ob začetku preventivne akcije Hitrost ob omejitvi 30 kilometrov na uro prikazovalnik hitrosti letos vozniku izmeril nedopustnih 132 kilometrov na uro, opozarja v. d. direktorja Agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser. Hitrost je lani vzela 26 življenj, tisoči so bili poškodovani.

AVP in Policija sta včeraj namreč začeli prvo letošnjo nacionalno preventivno akcijo, namenjeno hitrosti, ki bo trajala do 23. aprila in je evropsko usklajena. Maraton nadzora hitrosti bo potekal ta petek. »Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje, kot so hitrosti, težje so praviloma posledice prometnih nesreč,« opozarjajo na AVP. Zaradi hitrosti je bilo lani skoraj 3500 prometnih nesreč, umrlo je 26 ljudi, kar je 23 manj kot v letu 2021 oziroma 47 odstotkov manj. Število poškodovanih, tako lažje kot huje, pa je znašalo 2062 in je bilo največje v zadnjem petletnem obdobju, od leta 2021 se je povečalo za 20 odstotkov.

Lani za skoraj polovico mrtvih v nesrečah usodna neprilagojena hitrost

AVP je decembra 15 občinam podelila polletno uporabo prikazovalnikov hitrosti. Med 1. januarjem in 11. aprilom je torej v občini Trnovska voznik več kot za štirikrat prekoračil dovoljeno hitrost 30 na uro. V Kočevju pa je bila pri omejitvi 70 kilometrov na uro izmerjena najvišja hitrost kar 190 na uro v neposredni bližini označenega prehoda za pešce in kolesarske poti. V občinah Šmarje pri Jelšah, Kozje in Poljčane so bile pri omejitvi 50 kilometrov na uro najvišje izmerjene hitrosti kar 116 na uro, v občini Hoče - Slivnica pa pri omejitvi 40 na uro kar 105 km na uro. »Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmanjša kazen,« opozarja Simona Felser.

Največ nesreč med mladimi zaradi hitrosti

Starostni skupini med 18. in 24. letom s 750 prometnimi nesrečami ter med 25. in 34. letom s 681 prometnimi nesrečami sta bili tudi lani med najbolj rizičnimi z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. Mladi vozniki, med 18. in 24. letom, so precej bolj rizični kot starejši vozniki nad 65 let, saj povzročijo 3,5-krat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kljub dejstvu, da jih je številčno precej manj. Število povzročiteljev prometnih nesreč s starostjo pada.

Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V letu 2022 jih je bilo 2561. V obdobju zadnjih petih let je delež povzročiteljev v povprečju 73-odstoten in se v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje. Voznikom osebnih avtomobilov sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kolesarji so v letu 2018 povzročili 238 prometnih nesreč, lani pa že 412 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, delež se je povečal s sedmih na 11 odstotkov v zadnjem petletnem obdobju, medtem ko delež pri voznikih enoslednih motornih vozil ostaja med osem do 10 odstotkov. Lani je bilo največ umrlih zaradi neprilagojene hitrosti med vozniki enoslednih motornih vozil (šest umrlih) in kolesarjev (pet umrlih).

Hitrost in alkohol usodna kombinacija

Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto pri prometnih nesrečah povezana in imata tudi najbolj usodne posledice. »V letu 2022 se je od 1590 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 610 nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, v njih pa je življenje izgubilo devet oseb,« še opozarja AVP. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se sicer zgodi ob koncih tedna.