Hitrost v devetih letih ubila za sedem avtobusov ljudi

Hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami, ob začetku evropsko usklajene nacionalne preventivne akcije, ki jo pripravlja skupaj s policijo, opozarja Agencija za varnost prometa (AVP). Lani je zaradi pretežke noge voznikov umrlo 49 udeležencev nesreč.

Akcija bo potekala do 27. marca, maraton nadzora hitrosti pa bo v skoraj vseh državah Evropske unije potekal v četrtek, 24. marca. »Lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 2982 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov več kot 2020 (2813). A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v predkovidnem letu 2019 in kar 81 odstotkov več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnih avtomobilov. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Skrb vzbuja dejstvo, da se delež kolesarjev povečuje, od sedem odstotkov na 12 odstotkov v zadnjem petletnem obdobju,« na AVP pojasnjujejo neugodni trend.

Najbolj nevarni so konci tedna

Največ smrtnih prometnih nesreč zaradi hitrosti se zgodi ob koncih tedna. Lani je kar 20 oseb umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 ljudi je zaradi hitrosti umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj. Preplet dejavnikov za najbolj usodne posledice je več kot očiten: alkohol, neprilagojena hitrost, konec tedna in nočne ure, menijo na AVP. Mladi vozniki v starosti 18–24 let sicer povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Lani je policija ugotovila kar 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev.

»Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost, da se zgodi prometna nesreča. Zaradi neprilagojene hitrosti smo lani zabeležili skoraj 3000 prometnih nesreč. Višje kot so hitrosti, težje so praviloma posledice prometnih nesreč,« med drugim opozarja direktor AVP Jože Hribar.

»Še posebej bi radi izpostavili četrtek, ko vozniki v Sloveniji in praktično vseh državah EU lahko pričakujejo maraton nadzora hitrosti. Načrtujemo, da bomo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bomo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na voljo,« pa sporoča Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Policija bo tudi tokrat objavila lokacije, saj želijo delovati predvsem preventivno.

Letos 480 nesreč zaradi hitrosti

Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč, ob tem pojasnjujejo na AVP. Dve osebi sta v teh nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih.

Za bolj slikovito predstavo posledic neprilagojene hitrosti: v letih med 2013 in 2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar sedem polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih bilo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju kar 1382. Število hudo poškodovanih (291) se je v letu 2021 povečalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom prej, število lažje poškodovanih (1427) pa se je povečalo za devet odstotkov.