V nadaljevanju preberite:

Je član Britanske akademije, nacionalne akademije za humanistiko in družbene vede, ter Kraljeve zgodovinske družbe. Študiral in pozneje poučeval je na prestižni Univerzi v Cambridgeu, potem na Kraljevem kolidžu v Londonu, od leta 2004 je profesor zgodovine na Univerzi v Exetru na jugozahodu Anglije. Kot eden največjih strokovnjakov za drugo svetovno vojno je Richard Overy (letnik 1947) odličen sogovornik v času, ki ga nekateri primerjajo s časom pred največjo morijo v zgodovini.

Ker je profesor Overy več kot polovico življenja preživel v Evropski uniji, saj je bila Velika Britanija v letih od 1973 do 2020 njena članica, zadnja leta pa večinoma živi v Italiji, je doma tudi v vprašanjih brexita in vzpona skrajne desnice na evropski celini. V Sloveniji se je ta teden mudil na povabilo Univerze Alma Mater Europaea.

Ali evropske države in ZDA dovolj pomagamo Ukrajini?

Če ne bi živeli v jedrski dobi, bi druge sile v takem primeru, kot je zdaj Ukrajina, morda intervenirale, da bi preprečile veliko vojno. Vendar smo zdaj v dobi jedrskega orožja in je tveganje preveliko. Putin je šel že tako daleč, da grozi z jedrskim orožjem, vendar ve, da dlje od groženj ne more. Mislim, da bo na koncu prišlo do nekega sporazuma z Ukrajino. V tej vojni Volodimir Zelenski ne more zmagati, ne more osvoboditi ozemelj, ki jih je okupirala Rusija. Ta po drugi strani ne more okupirati drugih delov Ukrajine.

Ne gre za to, ali ji dovolj pomagamo. Mislim, da bi morali na Zahodu narediti več, da bi se obe strani nehali bojevati in sklenili kompromis. Res pa bo po vsem tem času, po vsej preliti krvi na obeh straneh, to precej težje, kot bi bilo na začetku. Vsekakor morata tako Ukrajina kot Rusija od tega kompromisa, sporazuma, nekaj dobiti. Ne smemo pozabiti, da ima tudi Rusija v vojni velike izgube, zato bo moral Putin na koncu nekaj dobiti, da bo ohranil obraz.