Središče slovenske Štajerske obdajajo gozdovi Pohorja in vinorodna pokrajina, dušo pa mu dajejo reka Drava, ki teče skozenj, in domačini. Kot turist lahko v Mariboru preživimo le nekaj ur ali več dni, še posebno če se odločimo raziskovati njegovo širšo okolico. Ta s Pohorjem na čelu ponuja možnost številnih aktivnosti.

Drugo največje slovensko mesto lahko obiščemo z vlakom, avtobusom, še najhitreje pa bo, če se odločimo za avtomobil. Dobro uro in pol smo se z našim testnim mercedesom razreda B vozili iz Ljubljane do središča Maribora. Vožnja je bila, kot se za znamko spodobi, udobna, avtomobil prostoren in zaradi enoprostorske oblike tudi družinsko praktičen z velikim prtljažnim prostorom, v katerega bi ob zloženi zadnji klopi brez zadreg naložili tudi kolo.

Kot nalašč, če bi se želeli podati na ležeren kolesarski izlet po Dravski kolesarski poti, ki pelje skozi Maribor, ali adrenalinski spust s polnovzmetenim kolesom po pobočju Pohorja. Mimogrede, ali ste vedeli, da imajo današnji mercedesi, z razredom B vred, v sebi nekaj štajerskega? Za njihovo zunanjo obliko namreč že več let skrbi izvrstni avtomobilski oblikovalec Robert Lešnik, ki se je rodil nedaleč od Maribora, v Limbušu.

Mar i bor

Preden smo se podali po mestu, smo poiskali parkirišče. Ker je parkiranje v mestnem središču dobro urejeno, večinoma plačljivo, ni bilo posebnih težav. Vsekakor pa vzemite s seboj nekaj drobiža za parkirne avtomate ali uporabite mobilno aplikacijo EasyPark. Dodajmo še, da je v središču tudi nekaj garažnih hiš.

Naše raziskovanje Maribora se je začelo v strogem centru pred objektom mariborskega TIC na Partizanski cesti. Ta je v neposredni bližini frančiškanske cerkve, ki jo zaradi njene značilne opečnato rdeče fasade težko zgrešimo. Pred TIC smo bili dogovorjeni s turističnim vodnikom Andrejem Purgajem, ki nam je v naslednjih dveh urah razkazal glavne mestne znamenitosti in se nato z nami podal še na Pohorje. Ogled mesta v družbi razgledanega vodnika je brez dvoma krasno doživetje, saj pokaže mesto v drugačni luči in razkrije marsikaj novega. TIC Maribor v sklopu kampanje Slovenske turistične organizacije do konca oktobra ponuja brezplačne vodene oglede po mestu, in sicer vsak petek ob 16. uri in vsako soboto ob 11. uri. Ogled traja uro in pol, nanj pa se je treba prijaviti, najlažje prek spletne strani www.visitmaribor.si.



Naš vodnik nam je uvodoma pojasnil, da se je zgodovina mesta v nasprotju z mesti, kot so Celje, Ljubljana in Ptuj, ki so imela pomembno funkcijo že za časa rimskega cesarstva, začela resneje pisati šele v začetku 12. stoletja. Takrat je bilo območje današnjega Maribora del mejne grofije frankovske države, ki se je v tistem času soočala s pogostimi vpadi Madžarov. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino, so na današnji Piramidi, griču, ki se vzpenja na severu mesta in je priljubljena izletniška točka, postavili trdnjavo. Ta se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz nemščine, Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in pozneje Marburg.





Leta 1209 je bil Maribor prvič omenjen kot trg Marchpurch, slabega pol stoletja pozneje, točneje 4. decembra 1254, pa že kot mesto Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je imel le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v Marprok, tudi Morpoh. Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza, in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, pozneje pa dosledno le Maribor. Ime mesta se je med Slovenci uveljavilo šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec in pesnik Lovro Toman izdal pesem Mar i bor ter dal imenu pomen – mar mi je i(n) borim se za to mesto.

Kojak, Rolling Stones romantike in prvi slovenski svetnik

Večina najzanimivejših historičnih zgradb je v starem mestnem jedru, ki ga sestavljajo številni trgi. Sprehod smo tako nadaljevali proti Trgu svobode, kjer stoji spomenik NOB, ki mu domačini zaradi značilne oblike plešaste glave pravijo tudi Kojak po ameriški nanizanki iz 70. let prejšnjega stoletja. Na trgu je vhod v znamenito Vinagovo vinsko klet, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi z dragocenim vinskim arhivom. Klet lahko obiščemo in pokušamo odlična vina.



Trg svobode se proti zahodu nadaljuje v slikovit in živahen Grajski trg, kjer najdemo številne restavracije in kavarne, med drugim znamenito kavarno Astoria. Tam je tudi vhod v mariborski grad, kjer domuje Pokrajinski muzej Maribor z bogato arheološko, etnografsko in kulturno zbirko. Grad, ki ga zaznamujejo različna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Osrednji prostor je viteška dvorana, kjer je leta 1847 »pred izbrano publiko« koncertiral sloviti romantični skladatelj Franz Liszt, kar je bilo v tistem obdobju tako, kot če bi danes tam nastopili Rolling Stonesi. Še en zanimiv zgodovinski dogodek je povezan z Grajskim trgom: tu je leta 1883 zasvetila prva žarnica v Mariboru in v tem delu Evrope.



Naslednji trg, ki smo ga obiskali, je Slomškov trg, kjer se zvrsti več pomembnih zgradb in ustanov: stolnica, zelena upravna stavba Pošte Slovenije, Slovensko narodno gledališče Maribor, rektorat mariborske univerze in spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku. Izvemo, da je bilo na območju trga nekoč pokopališče, na kar spominja nenavadna kamnita svetilka. Osrednja znamenitost trga je Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika, prvotno zgrajena v 12. stoletju v romanskem slogu, ki je v zadnjih letih najbolj prepoznavna zlasti zaradi škofa Slomška, razglašenega za blaženega in kandidata za svetnika, ki je tu pokopan. Škof Slomšek je bil za položaj mesta pomemben, saj je leta 1859 vanj prenesel sedež lavantinske škofije iz Sv. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor. Podoben pomen ima v zavesti Mariborčanov tudi general Rudolf Maister.

S Slomškovega trga se po Poštni ulici, ki velja za najbolj živahno ulico, polno različnih gostinskih lokalov, spustimo proti drugemu največjemu mariborskemu trgu, Glavnemu trgu. Ta je po nedavni obnovi skupaj s Koroško cesto zaprt za promet in za obiskovalca prijetnejši kot nekoč, ko so mimo vozili avtomobili in tovornjaki. Pečat mu dajejo pomembne zgodovinske stavbe, ki ga obkrožajo. V začetku 16. stoletja zgrajena mestna hiša oziroma rotovž je namenjena sprejemom župana in porokam. Iz 18. stoletja je poznobaročna Alojzijeva cerkev. V središču trga stoji Marijino ali kužno znamenje, ki so ga prebivalci v 17. stoletju postavili v spomin na kugo, ki je v letih 1680 in 1681 pomorila skoraj petino prebivalstva. Med zanimivejše stavbe na trgu sodi tudi stavba nekdanje igralnice. Na mestu nekdanje gostilne Koper je bila prva mariborska pivovarna, v hiši, poslikani z lekarniško motiviko, pa je nekoč delovala mestna lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minařika.

Občutki najstarejše trte na svetu

Nedaleč od Glavnega trga je Židovski trg, kjer stoji obnovljena mariborska sinagoga, ki velja za eno najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi in najpomembnejši spomenik judovske kulture v Sloveniji. Dobrih 700 let stara stavba je zdaj kulturna ustanova, kjer lahko obiščete razstave, koncerte, literarne večere in predavanja.

Od sinagoge se po stopnicah spustimo na obrežje Drave, Lent, najbolj čaroben in najstarejši del mesta. Pred Hišo Stare trte svoje korenine globoko poganja žametovka oziroma modra kavčina, ki je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Tu lahko degustirate in kupite različna vina ali pa si nadenete virtualna očala, se prelevite v najstarejšo trto na svetu in doživite njeno 450-letno življenjsko zgodbo.



Lentu so utrip nekoč narekovali splavarji, ki so se v največjem splavarskem pristanu tistega časa okrepčali in naredili zaloge za nadaljevanje plovbe proti Hrvaški in Srbiji. Na koncu poti so les, iz katerega je bil zgrajen splav, preprosto prodali. Splavarjenje lahko danes podoživite s plovbo na tradicionalnem splavu ali pa se zapeljete z ladjico Dravska vila. Na obrežju številni bari, kavarne in restavracije z mednarodno kulinariko vabijo na lenobno posedanje ob pijači in jedači. Lent je znan tudi po istoimenskem poletnem festivalu, ki velja za največji slovenski festival na prostem.

Potepanje po Mariboru smo sklenili na Pohorju, kamor se lahko podamo na različne načine. Najhitrejši je gotovo s pred leti prenovljeno kabinsko žičnico, ki vozi od spodnje do zgornje postaje na dobrih 1000 metrih nadmorske višine približno sedem minut. Pred spodnjo postajo ima končno postajališče mestni avtobus številka 6, ki vozi iz središča mesta. Na Pohorje se lahko podamo tudi z avtomobilom. Od vznožja do Grand hotela Bellevue bomo potrebovali približno pol ure. Če imate dobro kondicijo, je na Pohorje in po njem speljanih tudi nekaj pohodniških in kolesarskih poti.



Sicer je Pohorje 1543 metrov visoka naravna oaza, kjer se razprostirajo širni gozdovi, pragozd Šumik, jase in pašniki, neokrnjene pohorske vode, slapovi in šotna barja z jezerci, kjer živijo največji metulj v Evropi in druge dragocene živalske vrste. In če smo že tu, velja pokusiti znamenito sladico, pohorsko omleto. Prava je tista, ki v rahlem biskvitnem testu skriva brusnični nadev in vam jo pravkar pečeno postrežejo s stepeno smetano.