Prezgodnja pomlad

V minulih dneh nas je vreme razvajalo z blagodejno sapico, ki je presenetljivo zgodaj napovedovala pomlad. Nismo ji nasedli le ljudje s kratkimi rokavi, ne, črni teloh, zvončki in trobentice so pokukali iz zimskega spanja in spoznali, da pandemija še ni mimo. Celo kuščarice in črički so se opogumili in prišli vpijat sončne žarke, nato pa se bliskovito skrili, če se jim je kdo preveč približal. V očeh moških srednjih let se je začelo prebujati prepričanje, da so postali premladi za svoje žene. In ženske so spoznale, da bosta odslej na mizi samo še solata in gola juhica, ker kopalke ne odpuščajo.




Plesu prebujajoče se narave se prepuščam tudi sam. Začnem s pre­urejanjem polic z oblačili, puloverji gredo nazaj, naprej pa se prestavijo oblačila, ki omogočajo svobodo giba in ne omejujejo širjenja feromonov. Začenja se obdobje paritvenega karnevala, vznemirjenja, ko smo že malce pozabili, kakšnih tonov je koža, in je vse na čuden način novo in kot prvič. Karantenska odtujenost je le še izostrila naboj, škandali v službi bodo neizbežni. Pričakujem, da se bo ta tema v kratkem pojavila v literaturi in hollywoodskih romantičnih filmih. Priložnostim je vred­nost poskočila še bolj kot kriptovalutam.


Prav zaradi tega sem nedavno pri polni zavesti in povsem prostovoljno spet gledal Dnevnik Bridget Jones. Zanimalo me je, kako bi bila videti zgodba skozi optiko sedanjosti. Že po prvih minutah se mi je stožilo po letih nevednosti, jalovega zaleta v novo tisočletje in še obstoječega zaupanja v človeštvo.


Se spomnite zgodbe Bridget Jones? Gre za žensko v tridesetih letih, ki se boji, da bo ostala sama, ker se ji ljubezen vztrajno izogiba, medtem ko biološka ura neusmiljeno tiktaka. Čeprav je prikupna, ima tu pa tam kak gramček preveč in razvadico, ki bi jo veljalo opustiti. Za njo se potegujeta dva moška, en lep, uspešen in poreden, drug lep, uspešen, pameten in priden. Oba v resnici strašansko nad njeno ligo, a vendar se ne moreta zadržati, ker se v Bridget skriva tista prava ženska, zvesta, predana in vestna. Sami dobri nameni. Povrhu pa zna ceniti dober seks, do moških je kategorična in neprestano se ukvarja sama s sabo. Ker je navidezni slehernik, daje upanje množicam, ki so se pozneje cedile nad odtenki sive.


​Vprašanje je, kaj bi se dogajalo z Bridget Jones, če bi bila njena zgodba postavljena v sedanjost, če bi morala biti v izolaciji. Glede na to, da je bila prvotno zaposlena v knjižnem založništvu, bi se verjetno bliskovito znašla na čakanju. Njena že tako čezmerna konzumacija alkohola bi vodila v resnejše zdravstvene zaplete. Po značaju in avtorskem pristopu bi verjetno staknila korono ob najmanj primernem času, pred tem pa bi imela vrsto lažnih alarmov. Pričakovati bi bilo tudi kakšne nerodne zoom prigode.


Časi so se močno spremenili, danes govoriti o odraslem človeku pri tridesetih letih ni samoumevno. Najti zaposlitev, partnerja, srečo, stabilnost, dom in zdravje je postalo luksuz, rezerviran za izbrance. Misel na varno starost v objemu pokojnine je smešna kot pričakovanje belega božiča. Negotovost sedanjega sveta je bistveno večja, kot bi si marali priznati, gre za stanje, ki se ga bomo morali privaditi. Med drugim moramo prepoznati lažno pomlad in se zadržati pred skokom na cesto, ki je čedalje pogosteje usoden za izumirajoče žabe. Z njimi imamo več skupnega, kot bi si marali priznati. Ne zgolj, da oboji počasi izgubljamo vzdržno okolje, očitno se tudi podobno odzivamo na spremembe.


Zanimivo bi bilo izvedeti, kako bo videti zaton človeštva. Bo morda podoben dekadenci zadnjih ur v Hitlerjevem bunkerju? Verjetno bo ta privilegij pripadal izbrani in informirani eliti, medtem ko se bomo sleherniki še vedno jezili na sosedo, ki hrani golobe, prepirali se bomo o partizanih in domobrancih, obiskovalci gostiln bodo zvrnili kozarček in odšli k maši, verniki pa bodo vstali s klopi in zavili v gostilno.