
Neomejen dostop | že od 14,99€
Zaradi nutricionističnih lastnosti ter kulturnega in kulinaričnega pomena se je olivnega olja prijelo ime zeleno zlato. Po novem pa takšno poimenovanje, vsaj v Španiji, upravičuje tudi njegova cena. Ta se je avgusta letos po zadnjih podatkih španskega nacionalnega statističnega urada (INE) v primerjavi z istim mesecem lani povečala za 52,5 odstotka, kar predstavlja največje medletno zvišanje v zadnjih dveh desetletjih, v primerjavi z marcem 2021 pa je poskočila celo za 114,8 odstotka. Rast bi se lahko nadaljevala tudi v prihodnje. Vzrok so klimatske spremembe, ki v največji globalni pridelovalki olivnega olja klestijo letine.
Pomanjkanje dežja ter dolgotrajni in intenzivni vročinski valovi z nadpovprečnimi temperaturami so močno prizadeli oljkarje na Iberskem polotoku. V Španiji, od koder prihaja slaba polovica svetovnega oljčnega olja, je v sezoni 2022-23 po besedah kmetijskega ministra Luisa Planasa proizvodnja tega živila padla na 673.000 ton, kar je občutno pod letnim povprečjem, ki znaša 1,38 milijona ton. A tudi naslednja letina, kakor plat zvona bije stroka, ne utegne biti bistveno boljša od lanske, ki je že obveljala za najslabšo v 21. stoletju.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji