V nadaljevanju preberite:

Na oznaki ob vznožju je pisalo, da nas do vrha loči ura in pol, do cilja smo prejšnjo sončno nedeljo potrebovali še debelo uro več. Na spletni strani hribi.net menijo, da gre za lahko označeno pot, a muskelfiber me je spremljal tako rekoč ves delovni teden. Kljub temu bomo na Ratitovec še šli. Ponos na vrhu je bil neizmeren, hrana odlična, za nameček pa sem gori obedovala z enim najbolj zaželenih Slovencev ta hip.