Na poti po Sloveniji: neukročena lepota med Bočem in Bohorjem

Tudi zato smo se odločili, da vam v Nedelovi akciji predstavimo namige za počitnice in izlete, na katerih boste z avtodomom odkrivali čare domovine, občasno pa bomo pokukali tudi čez meje in preverili, kaj ponuja bližnja soseščina.

Za začetek smo odpotovali na vzhod države, v pokrajino ob rekah Sotli in Bistrici. Z izjemo vsem dobro znanih term Olimia in kopališča Aqualuna tamkajšnje neokrnjene narave Slovenci še ne poznamo tako, kot bi si zaslužila. Gremo v Obsotelje in na Kozjansko!



Pokrajina na skrajnem vzhodu Slovenije je očarljiva v vseh letnih časih. Idealno izhodišče za raziskovanje je petzvezdični kamp Natura & Glamping Olimia Adria Village, ki leži tik ob termalnem parku Aqualuna v Podčetrtku. Tja lahko pridete po štajerski avtocesti, ki jo zapustite na izvozu Dramlje, nato pa vas cesta skozi Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Mestinje pripelje v Podčetrtek. Druga možnost je dolenjska avtocesta, ki jo zapustite na Čatežu ob Savi in se nato skozi Brežice, Bizeljsko, Bistrico ob Sotli in Imeno pripeljete do Podčetrtka. Kampa ne boste težko našli, ob njem v nebo rastejo adrenalinski tobogani Aqualune, zanesljiv znak, da ste prišli na cilj.
 

Vodni užitki in najlepša vas v Evropi

Ljubiteljem termalnih užitkov in vodne zabave je kraj, ki je ime dobil po dnevu, ko je na tukajšnjem trgu potekal sejem, že dobro znan. Izbirate lahko med bazenskim kompleksom in velnesom Termalia, prestižnim velnesom Orhidelia in Termalnim parkom Aqualuna, ki s tobogani poskrbi za navdušenje mlajših družinskih članov.



Tukaj vam nikakor ne bo dolgčas. Le lučaj stran je Olimje, ki je bilo leta 2009 razglašeno za najlepšo evropsko vas. Tu vas čakajo še vedno delujoča in brezhibno urejena tretja najstarejša lekarna v Evropi v minoritskem samostanu, Koča pri čarovnici in številne turistične kmetije, ki slovijo po izvrstni hrani in vrhunski vinski spremljavi.



V Obsotelju je dobro poskrbljeno za ljubitelje kolesarjenja. Iz Term Olimia se lahko skozi Olimje in Virštanj podate do Sel, nadaljujete skozi Golobinjek, Prelasko in Sedlarjevo, kjer prečkate mejo, na hrvaški strani nadaljujete skozi Plavić, Zagorska Sela, Ivanić Miljanski, Sveti Ivan in se prek mejnega prehoda Miljana in Imeno vrnete na izhodišče. Pot je dolga 29 kilometrov. Tudi če izberete kakšno drugo pot po okoliških gričih, prometa ni toliko, da bi kvaril kolesarske izlete.
 

Najbolj grajski od vseh gradov in skrivnostni relief

Ena največjih znamenitosti Kozjanskega je grad Podsreda, ki so ga zaradi njegove romanske zasnove oklicali za najbolj grajskega od vseh gradov na Slovenskem. Zgrajen je bil v prvi polovici 12. stoletja, okoli leta 1180 so mu prizidali visok obrambni stolp, pol stoletja poz­neje pa je dobil še južni bivalni del in kapelo.



Današnjo podobo dolguje plemiški družini Windischgrätz iz 19. stoletja. Od leta 1983 so ga postopno obnavljali in ga oteli propadu. Zdaj je ena najlepših grajskih stavb na Slovenskem vzorno obnovljena, od nedavnega je tu mogoče celo prenočiti. Ogleda vreden je tudi trg Podsreda, kjer stoji še danes ohranjen sramotilni steber – pranger. Tu je tudi sedež Kozjanskega parka, 206 kvadrat­nih kilometrov velikega zavarovanega območja narave.



Pešpot z gradu Podsreda pelje do Svetih gor nad Bistrico ob Sotli, ki veljajo za eno najpomembnejših romarskih središč pri nas. Legenda pripoveduje o izgubljeni grofici na nočnem lovu v gozdu in zaobljubi, da bo dala pozidati cerkev, če se reši. Druga legenda pravi, kako so voli peljali Marijin kip, ki stoji sredi cerkve. Menda so šli po kolenih in še danes se vidijo odtisi njihovih kolen na poti skozi gozd. Ta pešpot vodi mimo kapele »Božja noga«, kjer je velik vodni izvir. Romarji so se tam umivali in pili. Ta kapela je najbrž ostanek nekdanjega čaščenja poganskega boga vode.
 

Greben s petimi svetišči

Arheološki ostanki kažejo, da je bil kraj poseljen že v 1. stoletju našega štet­ja, stari Slovani pa so tu pokopavali svoje mrtve. Z vrha je lep razgled na Hrvaško Zagorje, Donačko goro in Boč, ob lepem vremenu je videti tudi obronke Pohorja in Kamniške Alpe. Bolj kot pogled z vrha pa buri domišljijo greben, na katerem je pet svetišč: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, Marijina cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina.
Marijina cerkev je tu stala že v 13. stoletju, leta 1611, ko so jo povečali, pa jo je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. V 18. stoletju so pozidali obe stranski ladji z galerijami, hkrati so dvignili glavno ladjo, jo obokali, zakristiji so prizidali oratorij in dvignili južni prizidek do višine stranskih ladij.



Posebno zanimiva je kapela svetega Jurija, ki je pozidana na živi skali. Na­stala je v predromanski dobi, v 9. ali 10. stoletju, čeprav jo pisni viri omenjajo šele 1545. Od treh oltarjev je danes ohranjen le še oltar sv Jurija iz leta 1667. Še bolj kot notranjost domišljijo obiskovalcev in strokovnjakov buri zunanjščina kapele. Na prekladi portala, ki vodi vanjo, je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih še niso razvozlali. Desno od vrat je v steno vzidana plošča nepravilne trapezoidne oblike, v katero je vrezan relief moža s hruškasto glavo in dvignjenimi rokami, zraven leve roke pa sta vrezani dve krogli. V zgornjem delu reliefa je še več nedoločljivih znakov.

Nekateri menijo, da je na kamnu upodobljen Janez Krstnik, ki stoji v vodi in zajema vodo za krst, umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc pa je zapisal: »Po stilnem značaju je na meji med odmirajočim antičnim in oblikujočim se novim srednjeveškim predstavnim svetom.« Vsekakor gre za najstarejši vrezan relief na naših tleh, med ljudmi pa se ga je oprijelo ime orans, molivec, in po njem je poimenovano lokalno glasilo.
 

V puščavnikovi jami

Če iz Bistrice ob Sotli krenete proti Bizeljskemu, ne spreglejte tamkajšnjega gradu. Ta je sicer naseljen, po predhod­nem dogovoru z lastnikom pa si ga lahko ogledate. Lokalna posebnost, ki je ne gre izpustiti, so repnice, jame, izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje in pokušino vina. V vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko lahko obiščete celo več kot 200 let stare repnice, ki zagotavljajo zares edinstveno doživetje. Nekatere med njimi imajo zanimive ornamente na stropu in stenah.
Če iz Bistrice skozi Podsredo pot nadaljujete proti Kozjemu, si oglejte zunanjščino dvorca Kozje, v katerem je bila nekdaj znamenita tekstilna tovarna Metka-Mont. Zgrajen je bil sredi 19. stoletja, če vam je všeč, pa imate srečo: stavba išče novega lastnika.



Ime Kozjega je povezano s kozo, ki je krajane rešila pred strašnim zmajem, ki je malical živali in mlada dekleta. Pastirček je zmaju za malico ponudil kozo, napolnjeno z apnom, in tako je zver storila svoj konec. Na legendo opominja tudi poslikava na tamkajšnjem gasilskem domu, delo akademskega slikarja Petra Krivca.

Če iz Kozjega krenete proti Bučam, je ob cesti na desni strani Gruska ali Puščavnikova jama. Začenja se s 30 met­rov visoko previsno steno, po kateri občasno teče voda. Na koncu rova je nekaj kapnikov in sigastih površin. Skozi luknjo, iz katere ob dežju priteče voda, se da zlesti v obširno votlino in ljudsko izročilo pravi, da je tam nekdo našel mrtve in okamenele ljudi, ki so sedeli za mizo, drugi so ležali po tleh. Samotar in ljudski pesnik Valentin Podstenšek si je leta 1936 izbral ta prostor za svoje bivališče.
 

Ajdovska žena v Pilštajnu

Na cesti iz Kozjega proti Lesičnemu na hribu na desni nikar ne spreglejte Pilštanja, kjer se je po legendi rodila sveta Ema Krška. Pilštanj slovi po žganju iz drnulj, pa tudi po skalnem osamelcu Ajdovska žena, ki spominja na žensko z otrokom v naročju. Po legendi naj bi jo zaslepilo sonce, zato ga je preklela in se spremenila v kamen.



Če pot nadaljujete proti Celju, se v bližini Gorice pri Slivnici ustavite ob Slivniškem jezeru. Naseljuje ga več kot sto vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem pa je mogoče najti tudi nekatere redke vrste rastlin. Jezero je primerno za ribolov, vodne športe, rekreacijo in piknike. Na Ramni plaži, kjer je tudi gostinska ponudba, pripravljajo razne družabne prireditve.
Kozjansko je raj za ljubitelje narave in spada v zaščiteno območje Natura 2000.

Pešpot vas iz Kozjega pelje na 1023 met­rov visoki Bohor, kjer v koči poskrbijo za okrepčilo. Na vzhodu Bohorja je Vetrnik (708 m), posejan z zaselki in samotnimi kmetijami, travniki in vinogradi, njegov glavni čar pa je več kot 20 hektarov hribovskih travnikov. Na učni poti Vetrnik se boste poučili o suhih travnikih, kjer najdete tudi sila redke rastline in živali. Tu cveti kar 25 vrst redkih in ogroženih orhidej, na vrhuncu sezone pa na kvadratnem metru naštejemo več kot 50 rastlinskih vrst. Vetrnik je dom izrednega števila metuljev, hroš­čev in drugih živali.
 

Prestiž iz starih časov in skok čez mejo

Od Podčetrtka lahko krenete tudi proti Rogaški Slatini in pokusite slatinsko mineralno vodo, ki vsebuje največ magnezija na svetu. Zdraviliški park vas bo navdušil z urejenimi cvetličnimi gredicami, v Kristalni dvorani boste začutili čar stekla in kristala, v Steklarni Rogaška pa se boste navdušili nad mojstrstvom tamkajšnjih steklarjev. Tisti v dobri formi se lahko iz bližnje Ratanske vasi povzpnete na Boč (977 m), kamor boste prispeli v dobrih štirih urah. Če vam hribov še ni dovolj, lahko iz bližnjega Rogatca osvojite Donačko goro (884 m). Na njenem severnem pobočju je bukov pragozd, v Rudijevem domu pa lahko prenočite. Če ste v Rogatcu, nikakor ne smete izpustiti muzeja na prostem, največjega tovrstnega muzeja pri nas, ki je bil nominiran za evropski muzej leta, ter dvorca Strmol s stalno razstavo.



Obsotelje je obmejna pokrajina, in če ste že tu, bi bila velika škoda, če ne bi pokukali še k sosedom. Kumrovec (najbližji mejni prehod je Bistrica ob Sotli) je najslavnejša jugoslovanska vas, poleg Titove rojstne hiše pa so ogleda vredni muzej Staro selo, soteska Sotle v Zelenjaku in spomenik »lepi naši« na cesti Kumrovec–Klanjec. V Klanjcu je tudi galerija enega največjih hrvaških kiparjev, Antuna Augustinčića. Od tam lahko nadaljujete proti Zagrebu, vmes pa se lahko osvežite v Termah Tuhelj. Blizu so prav tako Krapinske, Varaždinske in Stubičke toplice.
 

Za ljubitelje gradov, kulinarike in dobre kapljice

Po Hrvaškem Zagorju so posejani tudi številni gradovi in dvorci: grad Veliki Tabor, grad Mali Tabor, dvorec Trakoščan, dvorec Miljana in drugi. Če državno mejo prečkate v Rogatcu, nimate daleč do vrhunsko urejenega Muzeja krapinskega pračloveka.
Pokrajino na obeh straneh Sotle odlikuje odlična, na lokalnih sestavinah temelječa kulinarika. Čez mejo morate pokusiti zagorske štruklje in bučjačo, slan zavitek iz skute in buč, lačni pa ne boste niti na naši strani Sotle. Gostišče Šempeter v središču Bistrice velja za eno najboljših gostiln na Štajerskem in slovi po kopunih, pri Amonu v Olimju je glavna na krožniku račka, Šekoranja na Bizeljskem pa prisega na klasiko.



Tudi ljubitelji žlahtne kapljice boste zadovoljni. Haler v Olimju vari svoje pivo, Istenič na Bizeljskem je tudi zunaj naših meja znan po peninah. Vmes vam že pogled na griče, posute z vinogradi, pove, da tod živijo ljudje, ki vedo, kako se dela dobro vino. Na poti mimo zidanic vas bodo gostoljubni domačini hitro povabili na kozarec in suhe mesnine, kar je le še razlog več, da se boste v skrivnostno pokrajino med Bistrico in Sotlo vedno znova radi vračali.