V nadaljevanju preberite:

Kot mama najstnice in šestletnika pogosto z odprtimi očmi sanjam, kako bom ujela uro miru, ko se ne bo treba v sekundi odzvati na »mami, mami«, ko ne bo nihče zahteval enega kosa kruha, namazanega z marmelado in drugega, namazanega s pašteto, ko mi ne bo treba reševati poplave v kopalnici, ker je kapitan, ki v umivalniku prevaža svojo pomorsko floto, pozabil zapreti vodo, ko mi ne bo treba biti šolska nadzornica in policistka v eni osebi. Ko se mi je ponudila priložnost za novinarsko muharjenje na Tolminki, sem jo zato zgrabila z obema rokama.