Na Kras in v Brkine vabijo čarovnije vode, kamna in vina

Pisane jesenske barve kar kličejo po tem, da se podamo v naravo, na izlet. V Nedelu vas na lepše vabimo z e-izleti. Na­okoli se namreč podajamo s 100-odstotno električnim citroënom ë-C4, da na poti ne ostanemo brez energije, pa skrbijo Petrolove javne električne polnilnice. Tokrat smo se odpravili v Sežano, ki je odlično izhodišče za raziskovanje Krasa in Brkinov. Lahko nam verjamete, da vam priložnosti za lepe dogodivščine ne bo zmanjkalo.

Kdor se v teh dneh odpravi proti Krasu, kar težko spregleda, da vse žari od ruja, ki se je obarval v jesenske oranžnorumene odtenke. Jesen na Krasu je lepa, a v resnici nas ta pokrajina očara, kadar koli jo obiščemo. Ti konci so bogati v vseh pogledih in škoda bi bilo, če jih ne bi temeljito raziskali.

Po sledeh Kosovelovih verzov

Začnemo lahko kar v Sežani, recimo v Botaničnem vrtu ob vili Mirasasso. Vrt, katerega zametki segajo v sredino 19. stoletja, na ogled ponuja več kot 700 rastlin, njegov lepo ohranjeni palmarij pa se zgleduje po Schönbrunnu. Nič čudnega, da si je vrt prislužil status naravne vrednote državnega pomena. Izvedeli boste tudi, kako je z njegovim nastankom povezana grška trgovska družina Scaramangà, zakaj so si bogati Tržačani gradili letne rezidence ravno v okolici Sežane, poučili se boste tudi o mineralih in celo o dinozavrih.

Kosovelovo mesto Sežana ima tudi zavidanja vreden botanični vrt. FOTO: Jošt Gantar

Sežana pa je predvsem rojstno mesto prodornega avantgardističnega pesnika Srečka Kosovela. Na njegovo ime naletimo na številnih koncih, med drugim je v stavbi Ljudske univerze tudi njegova spominska soba. Kdor bi želel njegove verze slišati v živo, se lahko od nedavnega ob sobotah poda na urbano-kulturni potep z imenom V korak s Kosovelom, na katerem bo pesnika, njegovo delo in življenje spoznal na izviren način. Takole nas na Kras vabijo njegove besede: »Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med mol­čeče bore in poslušaj. Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo življenje bridko in samotno; bilo je.«

Pesniku se lahko poklonimo tudi s sprehodom po Poti Srečka Kosovela, ki vodi mimo Tabora in Križa in nas po sedmih kilometrih pripelje do njegove domače hiše v Tomaju, kjer je komaj 22-leten našel svoj večni mir. Marca, ob njegovem rojstnem dnevu, tradicionalno organizirajo vodeni pohod, a ni razloga, da se ne bi na nezahtevno pot, ki vodi skozi borove gozdičke, čez kraške gmajne in vinograde, podali kar sami.

Dva velika in mnogo majhnih biserov

Včasih pozabimo, kako izjemne stvari imamo tako rekoč pred nosom. Takšna sta recimo Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica, ki veljata, kot pojasnjujejo v Tic Sežana, za glavna aduta turistične ponudbe Krasa.

Lipiška idila FOTO: Jože Suhadolnik

Kobilarna Lipica je lani proslavila 440 let obstoja, kar jo uvršča med najstarejše v Evropi, lahko pa se pohvali tudi s tem, da je največja kobilarna z lipicanci na svetu. Kar 300 plemenitih konj domuje na tem ogromnem starodavnem posestvu s čudovitimi drevoredi, za katero se zdi, da se je povsem zlilo s kraško naravo. Že sprehod po urejenih poteh med pašniki, na katerih se pasejo veličastni konji, lahko iz običajnega nedeljskega izleta naredi prav poseben dan. A v Lipici obiskovalcem ponujajo še mnogo več, od ogleda kobilarne, uradnega treninga konj, konjeniške predstave Zgodba o Lipici do vožnje s kočijo ali delavnico s poniji … Odkar je odprt tudi prenovljeni hotel Maestoso, si bo marsikdo želel bivanje tam še podaljšati. Nedaleč stran se v kraški vrtači skriva še eno presenečenje, dolina Marije Lurške z majhnim svetiščem. Nekateri hodijo tja po zdravilno energijo, drugi zaradi zaobljube večne ljubezni.

Škocjanske jame, takšnih ni nikjer na svetu. FOTO: Borut Lozej

Tudi za lepote Škocjanskih jam je težko najti prave besede, najbolje se je pač na lastne oči prepričati, kakšen čudež so v tisočletjih ustvarile sile narave. Da gre za izjemen zaklad, priča tudi dejstvo, da so jame že od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Reka Reka, ki po 50 kilometrov dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje, je ustvarila številne jame, rove, udornice, naravne mostove in ponore. Ogledna pot je dolga več kilometrov, podzemni kanjon sodi med največje na svetu. Pred kratkim so za zaključene skupine odprli novo turo skozi Hankejev kanal, treba pa se je vnaprej prijaviti, saj brez jamarske opreme ne gre. Tudi po površju vodi krožna učna pot, zanimive informacije o odkrivanju jam pa ponujajo v sprejem­nem centru. In še zanimivost: na tem območju živi 26 vrst netopirjev od skupno 30 vrst, kolikor jih je v Evropi, zato se Park Škocjanske jame imenuje kar evropska metropola netopirjev.

Tako za obisk kobilarne kot parka lahko unovčite bon21, vsekakor pa se je smiselno o tej možnosti pozanimati tudi pri drugih ponudnikih.

Od zvezd do podzemlja

Če bi se osredotočili le na glavna aduta, bi naredili veliko napako. Kras in Brkini premorejo toliko različnih zakladov, da en obisk v teh koncih nikakor ne bo dovolj, da bi vsemu prišli do dna. Lahko bi začeli suhoparno naštevati kraje, ki jih je treba obiskati, a bi bilo škoda, saj vsak skriva vsaj eno presenečenje.

Divača privablja obiskovalce z Muzejem slovenskih filmskih igralcev, ki so ga postavili v najstarejši ohranjeni kraški domačiji, Škrateljnovi domačiji. Tam lahko izvemo prav vse o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki je iz rodne Divače osvajala filmski svet. Druga stalna razstava je posvečena slovenskim filmskim ustvarjalcem, kar je odlična priložnost, da se v družini povežejo različne generacije. Tisti, ki imajo nekaj zgodovinskega spomina, lahko svojim potomcem razširijo obzorje in obudijo čase, ko je bil obisk kinematografa še vznemirljiv dogodek.

Divača, tudi dom slovenskih filmskih zvezd FOTO: Leon Vidic

V bližini se ponuja nova priložnost za odkrivanje podzemnega sveta, ki ga je tako kot Škocjanske jame oblikovala reka Reka. Divaška jama, ki so jo odkrili že davnega 1884, je namreč primerna za obiskovalce vseh starosti. In še zanimivost: med njenimi gosti je bil celo znameniti psihoanalitik Sigmund Freud.

Vilenica, tudi jama literatov FOTO: Emil Kariž

Sicer pa v dneh, ko pritisne mraz in brije burja, kraški podzemni svet ponuja odlično zavetje. Na območju Krasa in Brkinov je za obiskovalce odprtih najmanj osem jam. Medtem ko imata dve kulinarično zanimivi imeni Klobasja in Krompirjeva, ljubiteljem umetnosti najlepše zveni jama Vilenica pri Lokvi, v kateri Društvo slovenskih pisateljev vsako leto na Mednarodnem literarnem festivalu podeli nagrado z njenim imenom. Zanimiva je tudi njena turistična zgodovina. Prve obiske so namreč zabeležili že leta 1633 in tako Vilenici pripada naziv najstarejše turistične jame v Evropi.

Fabianijev Štanjel

So kraji, ki človeka očarajo vedno znova, ne glede na to, kolikokrat jih je obiskal. Takšen je tudi Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu, ki ga turistični vodniki upravičeno predstavljajo kot biser arhitekture in kraške kulture. Izjemen vtis ustvarja srednjeveški grad z obrambnimi stolpi, pa nenavadni cerkveni stolp limonaste oblike in majhne ulice, ki se vijejo proti vrhu vse bolj živahnega kraja. Prav poseben pečat mu je v 20. letih prejš­njega stoletja vtisnil arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani, ki ga je preoblikoval, a vendar ohranil njegov srednjeveški značaj. Turistični vodniki vas lahko popeljejo po Fabianijevem Štanjelu in čudovitem Ferrarijevem vrtu, ki ga z vodo, redko dobrino v teh krajih, preskrbuje izjemno domišljen sistem. Očarljivi vrt je kulturni spomenik državnega pomena in prav gotovo tako edinstven, da še dolgo ostane v spominu. Tudi najmlajšim obiskovalcem ne bo dolgčas, zanje so pripravili program Fabianijev vodni zaklad.

Zaradi razkošnega Fabianijevega vrta je Štanjel še bolj poseben. FOTO: Jože Suhadolnik

Posebna energija je v Štanjel privabila tudi slikarja Lojzeta Spacala, čigar dela so na ogled v galeriji z njegovim imenom. Sploh je Štanjel v zadnjih desetlet­jih postal svojevrstno kulturno središče Krasa, tam delujejo tudi druge, manjše galerije, ustvarjajo rokodelci in potekajo kulturni dogodki.

Muzej v živo

Voda, ki raztaplja apnenec, sčasoma ustvari čudeže, pa naj gre za kraške jame s stalaktiti in stalagmiti, uvale, škrapljišča ali brezna. Največ tipičnih kraških pojavov na enem mestu je mogoče spoznati na območju Živega muzeja Krasa pri Sežani, ki ga je Turistična zveza Slovenije izbrala za naj tematsko pot leta 2017. Območje se razteza na 700 hektarih, ponuja 21 kilometrov pohodnih poti, mnoge od njih je mogoče prevoziti tudi s kolesom.

Živi muzej Krasa je območje, ki privablja tako slovenske kot italijanske turiste, raziskujete pa ga lahk peš ali s kolesi FOTO: Mitja Božič

Obiskovalci z obeh strani meje na tematskih poteh in označenih interesnih točkah spoznajo naravno in kulturno dediščino tega območja. Otroke in vse, ki še niso izgubili radovednosti, bodo navdušile velike kamnite gobe, Napoleonov hrast, v pastirskih hiškah in zidovih pa bodo lahko občudovali tehniko gradnje suhih kamnitih zidov brez veziva, ki ima stoletno tradicijo in je vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca. Beseda kras izhaja iz staroljudskega poimenovanja za kamen in Kraševci imajo do njega spoštljiv in ljubeč odnos, tako kot do kamnoseške tradicije, ki jo še vedno ohranjajo.

Debela griža pri vasi Volčji Grad je bila nekoč staroselsko središče in mnogi so prepričani, da je tam še čutiti posebno energijo. FOTO: Jošt Gantar

Poseben preplet tradicije kamnoseštva in starodavne mitologije je mogoče doživeti v Mitskem parku v Rodiku pri Kozini, ki je letos osvojil drugo mesto za naj tematsko pot. Na območju gradišča Ajdovščina nad Rodikom so uredili dve poti, študenti višje strokovne šole v programu oblikovanje kamna pa so ustvarili več kot 40 kamnitih skulptur, ki se navezujejo na mitološke zgodbe iz teh krajev. Odprli so tudi sprejemni center, kjer je urejen interaktivni muzej.

Za tiste, ki iščejo drugačna doživetja in cenijo mir, odmaknjenost od uhojenih turističnih poti, pa so Brkini prava izbira. Čeprav ležijo na robu Krasa, imajo samosvoj značaj, kot zelena oaza, ki je protiutež kamniti pokrajini. Nekoliko bolj hriboviti in zasanjani so, njihova sadna drevesa pa bogato obrodijo, zato so znani tudi kot dežela sadja in sadnega žganja ter po festivalu Brkinska sadna cesta. Posebej slovijo brkinska jabolka in češplje, pa tudi »češpovi njoki« vsakogar navdušijo. Naokoli se lahko podate peš ali s kolesom, kar koli boste izbrali, čaka vas neokrnjena narava.

Kamen, pršut in vino

Tako kot ne moremo doživeti pravega Krasa brez kamna in burje, tako ga ni mogoče doživeti, ne da bi okusili lokalne kulinarične in vinske dobrote. Izjemne gostinske ponudnike so prepoznali tako v Michelinovem vodniku kot v vodniku Gault Millau, tako da se je na obisk teh koncev treba tudi kulinarično pripraviti. Eden od temeljev kraške kulinarike je dolga tradicija sušenja mesa, pa naj gre za pršut, zašinek ali panceto, zraven pa seveda sodi kozarec terana, ki ima zaščiteno geografsko poreklo. A to je šele za uvod, naprej raziskujte na kraju samem, saj odlične lokalne gastronomske ponudbe ne manjka.

Tudi zaradi tega ljudje radi pridejo na Kras. FOTO: Jure Eržen

In še pomembna informacija za vse, ki se v te konce podajate z električnim avtomobilom: na voljo sta vam Petrolovi javni električni polnilnici v Divači in Parku Škocjanske jame.