Kamnik z okolico: V objemu gora in dobrih energij

Jeseni se narava odene v najbolj čarobne barve, ki kar vabijo v naravo. V Nedelu vas bomo v prihodnjih tednih na lepše vabili z e-izleti. Naokoli se namreč podajamo s 100-odstotno elek­tričnim citroënom ë-C4, da na poti ne ostanemo brez energije, pa skrbijo Petrolove javne električne polnilnice.

Če je mogoče reči, da je covid prinesel kaj dobrega, je to gotovo priložnost, da bolje spoznamo domače kraje in odkrijemo številne zanimivosti, ki jih po Sloveniji res ne manjka. Eno takšnih manjših simpatičnih mest je Kamnik, ki leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in je komaj dobrih dvajset kilometrov oddaljen od Ljubljane. Če jo uberemo še naprej po dolini Kamniške Bistrice, pa se izlet konča pri slikovitem izviru reke, ki je sploh v poletnih mesecih močno obis­kan.



Nekoč je bil Kamnik eno najpomembnejših mest na Kranjskem in poznavalci njegove zgodovine špekulirajo, kaj bi bilo, če bi se stvari obrnile malo drugače. Ena bolj drznih domnev je, da bi morda lahko celo zamenjala vlogi z Ljubljano. Kakor koli, ker se to ni zgodilo, je Kamnik s svojim srednjeveškim jedrom ohranil simpatični značaj mesta, ki ga je vredno obiskati vsaj za kakšen dan. Če pa se odločimo za ogled katerega od muzejev in bolj poglobljeno raziskovanje vsega, kar ponuja v okolici, nam zanimivosti dolgo ne bo zmanjkalo.
 

Mesto gradov in malih pivovarn

Kje začeti potepanje po starem jedru? Kjer koli, saj je dovolj strnjeno, da se po njem zlahka sprehodimo, ne da bi spregledali najpomembnejše točke. Komur odkrivanje na lastno pest ne ustreza, se lahko obrne na Turističnoinformacijski center (TIC) Kamnik, ki deluje na eni od osrednjih točk mesta, na Glavnem trgu. Tam bo poleg številnih informacij dobil tudi zemljevid s kar 24 znamenitostmi.



Ena najbolj opaznih in prepoznavnih je Mali grad na vzpetini sredi mesta, ki ga imenujejo tudi balkon mesta. Od »pravega« gradu, ki je tam stal že v 11. stoletju, se je ohranila le dvonadstropna romanska kapela s kripto, vkopana v živo skalo, kakršne ni nikjer drugje v Sloveniji. Komur ni za umetnost, pa ga bo gotovo navdušil razgled na mesto in Kamniško-Savinjske Alpe, ki s svojo drzno lepoto še pripomorejo k njegovi prepoznavni podobi.

Mali grad pa je le eden od treh gradov, zaradi katerih Kamnik imenujejo tudi mesto gradov. Nedaleč stran se na griču dviguje renesančno-baročni dvorec Zaprice, v katerem svoje zbirke predstavlja Medobčinski muzej Kamnik. Med njimi se na obrtniško preteklost navezujeta zbirka pohištva iz upognjenega lesa in zgodovina kamniškega meščanstva. Na travniku ob muzeju pa stoji skansen, v katerem si lahko ogledamo kašče in kmečka poslopja iz 18. in 19. stoletja.



Tretji je Stari grad na Bergantovi gori, do katerega se lahko pripeljemo ali pa se potrudimo in premagamo klanec. Čeprav so od nekdanjega gradu ostale le ruševine, so razgledi prelepi, zato ne čudi, da je priljubljena izletniška točka. Nedolgo nazaj so v želji, da bi privabili več obiskovalcev, tam postavili razgled­no ploščad, ki pa je zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenj še vedno zaprta.

V Kamniku se radi pohvalijo tudi s štirimi malimi pivovarnami, ki so vzniknile na tem območju in prispevajo ne le k podjetniškemu duhu, ampak tudi k temu, da so povsem v trendu. Po mnenju nekaterih je Kamnik kar prestolnica malih pivovarn.
 

Plečnik je bil reden gost

Če še ostanemo v mestu in se sprehodimo po slikoviti Šutni, ulici, ki ima izrazit srednjeveški značaj, lahko opazimo številne izveske, obrtna znamenja, ki opominjajo na bogato in za Kamnik značilno obrtniško tradicijo. Kdor si vzame čas, lahko o zgodovini kraja in delu njegovih pomembnih meščanov marsikaj prebere tudi s spominskih plošč. Domačini so ponosni na svojo preteklost in podjetne, izobražene ljudi, ki so jo pomagali ustvarjati. O tem priča spletni Kamniško-komendski biografski leksikon, ki še vedno nastaja, v njem pa je doslej zbranih že več kot 350 biografij ljudi, ki so svoje sledi pustili v teh krajih.



Med njimi je najbolj znani slovenski arhitekt Jože Plečnik, na čigar dela ali vsaj prenove naletimo na številnih lokacijah. Že pred 1. svetovno vojno je pripravil prve načrte za ureditev mestnega jedra, z urbanističnimi rešitvami za mesto, ki mu je bilo očitno pri srcu, pa se je ukvarjal tudi po drugi svetovni vojni. V Kamnik je prihajal v svojih zrelih in poznih letih, menda se je običajno pripeljal z vlakom. Tudi v Ticu si prizadevajo, da bi vzpostavili čim boljšo železniško povezavo z Ljubljano in tako pritegnili več domačih turistov. Kdor bo ubral to pot, bo že takoj ob sestopu z vlaka na postaji Kamnik mesto prišel v stik s Plečnikom oziroma njegovo šolo, iz katere je izšel Vinko Glanz, ki je podpisan kot avtor postaje. V Kamniški Bistrici so po Plečnikovih načrtih zgradili lovsko kočo kralja Aleksandra, v cerkvi na Šutni je preuredil krstilnico in v frančiškanskem samostanu zasnoval kapelo božjega groba, eno svojih zadnjih del. Frančiščani pa v svoji knjižnici, ki si jo je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru, hranijo tudi številne druge zaklade, med njimi je najdragocenejša popolna izdaja Dalmatinove Biblije iz leta 1584.



Plečnik je svoj umetniški pečat pustil še v dveh cerkvah v bližini Kamnika, v Nevljah in Zgornjih Stranjah. Večina del uglednega arhitekta je na Kamniškem nastala po drugi svetovni vojni. Takrat je poskrbel tudi za novo podobo Glavnega trga in preoblikovanje fasad.

Domačini so ponosni tudi na dejstvo, da se je tu rodil general Rudolf Maister - Vojanov. Prvi v Sloveniji so mu postavili spomenik, v njegovi rojstni hiši pa odprli muzej, v katerem se lahko obiskovalci poučijo o delu in življenju tega izjemnega človeka.
V Ticu so v poletnih mesecih dva­krat na teden ponujali tudi individualna vodenja. Ker je zanimivosti veliko, je čas za potep po Kamniku odvisen predvsem od radovednosti obiskovalcev. Zlasti najmlajšim buri domišljijo zgodba o mamutu, ki so ga leta 1938 našli v bliž­njih Nevljah. Gre za izjemno dragoceno najdbo, saj je to okostje med najbolje ohranjenimi najdbami doslej. Hranijo ga v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki je njegovo silhueto vzel za svoj zaščitni znak. V Kamniku si lahko v Medobčinskem muzeju ogledate celotno zgodbo o odkritju, izkopavanjih in časih, v katerih so živeli mamuti. Če vas po razstavi pospremi vodnik, bo obisk res posebno doživetje.
 

Med pastirji na Veliki planini

O Veliki planini, ki je najpomembnejša atrakcija na območju Kamnika, z navdušenjem govorijo tako slovenski obiskovalci kot tuji turisti, ki jo vse pogosteje vključujejo v svoje popotniške načrte. V letošnjih poletnih mesecih je bil obisk izjemen, pravijo v Ticu, september pa je bil celo najboljši po letu 1994. Med obiskovalci je zlasti veliko Špancev, Francozov, Belgijcev in Nizozemcev. Če se odločite za vožnjo z nihalko, bo dostop preprost, na planoti pa boste nagrajeni z lepimi razgledi in pohajkovanjem med značilnimi pastirskimi kočami. Prav pastirsko naselje spada med redka tako velika še ohranjena naselja, tipične koče pa so privlačen fotografski motiv.



Da bi značilnosti in zgodbe Velike planine približali tudi otrokom, so zasnovali učno pot Po stopinjah pastirjev, za katero v povpreč­ju potrebujete dve uri. Med nezahtevno hojo bodo otroci spoznali, kako so nekoč živeli pastirji, kakšne so tipične koče in katere naravne znamenitosti je še mogoče obiskati na planini. Gotovo jih bo navdušila jama Velika Vetrnica, v kateri se zaplate snega ohranijo še v poletnih mesecih. Morda bo njihovo domišljijo razburkala tudi jama Dovja griča v Tihi dolini, poznana po pripovedkah o divjih možeh, ki naj bi živeli v njej.

V pastirskem naselju deluje tudi Preskarjev muzej, v katerem obiskovalci vidijo, kako skromna so bila pastirska bivališča. V njem je razstavljen znameniti trnič, sir, ki so ga izdelovali in krasili pastirji ter ga dekletom podarjali v znak ljubezni. Ker je muzej odprt le v času pašne sezone, si morda idejo za izlet prihranite za prihodnje leto.
 

Smaragdni hlad Kamniške Bistrice

Morda ti hladni dnevi niso najbolj primerni za opisovanje lepot Kamniške Bistrice, saj smo mokrote že siti. A sredi vročega poletja je dom v Kamniški Bistrici med močno obleganimi lokacijami. Ne le zato, ker je dobro izhodišče za druge izlete, ampak ker je ledeno mrzla reka, ki izvira izpod z mahom poraščenih tal, prava odrešitev za pregreta telesa. Kamniška Bistrica ima sicer tri izvire, najbolj slikovit in skrivnosten pa je prav ta v bližini doma, ki ga dopolnjuje umetno jezerce.



A naravnih lepot še ni konec. Če se od tam peš odpravimo nazaj proti soteski Predaselj, bomo 30 metrov globoko pod sabo ugledali kristalno reko. Lahko pa uberemo drugo pot in se podamo do slapa Orglice, ki se prek previsnih skal spušča 40 metrov v globino. Res ni treba daleč, da nas prevzamejo lepote narave.
 

V ukročeni naravi

Med priljubljenimi točkami nedaleč od Kamnika je tudi Arboretum Volčji Potok, vedno brezhibno urejen park z bogato zgodovino, ki velja za najbolj obiskano botanično ustanovo v Sloveniji in je bil že pred 20 leti razglašen za spomenik državnega pomena. V njem hranijo vsaj 3500 taksonov rastlin, kar ga uvršča med najbogatejše tovrstne zbirke v Evropi. Spomladi so nepozabni pogledi na polja cvetočih narcis in tulipanov, pa obisk njihovega rozarija v mesecih, ko je v zraku omamen vonj cvetočih vrtnic. V njem prirejajo različne razstave, v teh jesenskih dneh si lahko ogledate razstavo buč, dobro počutje pa spodbudi tudi sprehod med stoletnimi drevesi.

In še pomembna informacija za vse, ki se v te konce podajate z električnim avtomobilom: na voljo vam je Petrolova javna električna polnilnica v Lukovici.