V nadaljevanju preberite:

»Mislim, da so ljudje včeraj bolj malo delali. S komer koli govorim, mi reče, da so v službi gledali tekmo in stiskali pesti,« se smeje Lora, ko ji dan po Primoževi veličastni olimpijski zmagi pripovedujem, da se je tudi na našem ured­ništvu sreda krepko zavlekla, ker smo bili vmes vsi debeli dve uri z glavo in srcem na Japonskem.
Za družinski oddih po Primoževi vrnitvi domov še ne bo časa, čez štirinajst dni je na sporedu Vuelta, potem pa ga do sredine oktobra čakajo še druge dirke. »To radi delamo, živeti na tak način je prej kot vse drugo privilegij in veselim se dirk,« pravi živ­ljenjska sopotnica našega fenomenalnega olimpijskega prvaka Primoža Rogliča. Ko ji na koncu pogovora povem, da v mojih očeh tri četrtine zlatega olimpijskega odličja pripadajo njej, ker doma podpira vse štiri vogale, odvrne: »Hvala. Tudi Primož to vedno poudarja, kar je lepo od njega. Res se čutim del tega uspeha.«