V nadaljevanju preberite:

Nemčija je prejšnji konec tedna zaprla svoje zadnje tri še delujoče jedrske elektrarne. Politiki trdijo, da je preskrba z električno energijo zagotovljena tudi za prihodnje leto, zato je čas, da se preusmerijo v varnejše in cenejše vire energije. Nasprotniki jedrske energije slavijo, podporniki pravijo, da je pragmatizem postal žrtev ideologije. Na drugi strani se Poljska pripravlja na gradnjo dveh, Francija na gradnjo kar šestih novih jedrskih elektrarn, minuli konec tedna pa so največji jedrski reaktor v Evropi zagnali na Finskem.

Na območju Evropske unije glede jedrske energije ni enotnosti, energetska politika je domena držav članic, karte na trgu z električno energijo pa je močno premešala tudi vojna v Ukrajini.

Pri nas je družba GEN julija 2021 od ministrstva za infrastrukturo pridobila energetsko dovoljenje za projekt JEK2, a do gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem bo še dolga, draga in trnova pot.

O odločitvi nemške politike, o zablodah o jedrski energiji in o tem, kaj bi za prehod v brezogljično družbo morala storiti Slovenija, smo se pogovarjali z dr. Luko Snojem, izrednim profesorjem na fakulteti za matematiko in fiziko in vodjo odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan.