V nadaljevanju preberite:

»Delaš in si misliš, da tja do enih ponoči končaš – pa je ura pol treh, ko greš spat, ker ne moreš več. Drugo jutro gledaš: Ja, saj je še kar, no – in delaš naprej, delaš spet cel dan. Pa malo to, pa še to, pa tukaj gor, ker je ravno lučka. Potem pa enkrat rečeš: No, tako, zdaj je pa gotovo. In sam ne veš, zakaj.« Tako je Ančka Gošnik Godec pripovedovala urednici Ireni Matko Lukan in pisateljici Anji Štefan, te besede pa so natisnjene tudi na platnicah knjige Zlata ptica, v kateri so zbrane zgodbe in pesmi z njenimi podobami in je leta 2011 izšla pri Mladinski knjigi. Umetnici, ki je s pravljičnimi podobami polepšala otroštvo številnih generacij, bodo kmalu podelili nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Prvič v zgodovini bo to častitljivo priznanje prejela ilustratorka.