Tretja generacija družine Stupica, ki z ilustracijami lepša številna otroštva, o mami, babici, preživetju in o tem, zakaj je klasična ilustracija večna.
Galerija
Včasih je ustvarjala ob Mozartovem <em>Rekviemu</em>, zdaj zraven posluša podkaste. FOTO: Jure Eržen
V nadaljevanju preberite:
»Od risanja travnih bilk bi se mi mogoče zmešalo, drevesa pa me pomirjajo,« pravi Hana Stupica. Pred kratkim je izšla knjiga Anje Štefan Zajčkova hišica, opremljena z njenimi prepoznavnimi ilustracijami. Sredi zelenega Tivolija mi pove, da je trenutno v modro-rdeči fazi, njen zadnji projekt so nalepke za ribje izdelke in kaviar, trenutno ustvarja naslovnico z netopirji, za Unicefovo akcijo pa se bo lotila punčke iz cunj. Ljubiteljica grotesknega meni, da so otroci veliko bolj trdoživi, kot si mislimo, v teh čudnih časih pa se raje kot umetnica predstavi kot obrtnica. Za Mandrila, pisano opico, ki na blazinah bere Miltona, pije viski in kadi, pravi, da je njen avtoportret, čeprav se je škodljive razvade otresla že pred leti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji