Z znanostjo podprta medicinska konoplja

Z zanimanjem sem pod zgornjim naslovom prebrala intervju z zdravnikom Dušanom Nolimalom (Nedelo, 8. oktobra, stran 12), ker ni pogojen s predsodki in ideologijo o konoplji kot navadno, ampak ponuja številna znanstveno utemeljena priporočila za uvajanje konoplje in kanabinoidov v medicino ter tudi za podporo javnega zdravja.

Eksaktnejšim raziskovanjem v tej smeri je pot odprta, odkar poznamo aktivne snovi v konoplji in odkar imamo možnost te snovi laboratorijsko kvantitativno določati. Vendar medicinsko konopljo pri nas še vedno spremljajo strah, predsodki in stigma prepovedane in nevarne droge ter mazaškega zdravila. Vplivni, odgovorni in vodstveni posameznikih v zdravniških organizacijah ter na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvu za zdravje (MZ) opozarjajo, da je v Sloveniji med adolescenti skoraj vsak drugi že kdaj v življenju poskusil konopljo in so tudi s tem v zvezi polni nasprotovanj ureditvi regulacije rabe konoplje v medicini. Tudi zato dobijo dovoljenje za izvedbo izredno redke vložene prošnje za raziskovanje rabe konoplje in kanabinoidov v medicini, saj ne morejo zadostiti številnim birokratskim zahtevam. Brez raziskovanja rabe konoplje za zdravstvene namene pa ni podatkov in ni dokazov, na katerih bi morala temeljiti regulacija konoplje v medicini. Sicer se raziskovanje zaplete že pri nabavi konoplje, saj MZ še vedno ni pripravil vseh pravnih podlag, ki bi omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot z zdravilom, kar je že daljnega leta 2016 ministrstvu za zdravje naložil odbor državnega zbora za zdravstvo.

Nadalje MZ tudi ni pripravil ustrezne pravne podlage, ki bi tudi našim kmetom omogočala pridelavo in predelavo konoplje za medicinske namene. Tudi v zdravniških krogih dopolnilno zdravljenje s konopljo na splošno ni sprejeto, čeprav za lajšanje nekaterih bolezenskih simptomov obstajajo trdni znanstveni dokazi. Ne le znanje odločevalcev, tudi znanje zdravnikov je še vedno pomanjkljivo, saj ni sistematičnega izobraževanja, prav tako je tema le površno pokrita v programih medicinskih fakultet. V zdravstvu tudi manjkajo ustrezna strokovna priporočila za uporabo kanabinoidnih zdravil, ki bi jih zdravniki že lahko predpisovali. Zdravniki so zato zaskrbljeni in zadržani do predpisovanja teh zdravil in pogovora z bolniki o konoplji.

Prim. Dušan Nolimal je v odgovorih na vprašanja novinarke zato zelo prizanesljiv do svoje stroke. Je pa iskren in jasen ter konoplje ne obravnava kot nenevarne droge oziroma zdravila in ne zanika možnih komplikacij po njenem jemanju. Beremo še o tem, da je konoplja lahko izhod iz nekaterih odvisnosti, in ne ravno začetek – seveda moraš to pravilno razumeti. Predvsem pa primarij poudarja, da medicinska konoplja predstavlja nov izziv za sedanjo medicinsko prakso, saj bi si številni bolniki, ki poročajo o velikih koristih samozdravljenja z izdelki nezakonitega izvora, zelo želeli, da bi jih zdravniki zakonito predpisovali, vendar tega zaradi neurejenosti ne morejo. Če bodo intervju prebrali tudi njegovi kolegi, bi se vsekakor morali zamisliti. Zamisliti predvsem nad tem, da so/smo v preteklosti delovali v zmoti. Za nazaj se oprošča, za naprej pač ne.

Rdeča nit intervjuja nagovarja stroko in odgovorne institucije, naj za božjo voljo že enkrat pogledajo čez planke, da naj se morebitni višek ega in užaljenost spravita v predal, naj se gre končno naproti ljudem, ki potrebujejo več zdravil iz konoplje. Predvsem naj se nehajo sprenevedati, da konoplja ni zdravilo in da bi predpisovanje konoplje bolnikom pomenilo promocijo rabe konoplje med otroki in mladimi, ker to v urejenih razmerah ni res.