Konoplja bi bila lahko del rešitve

Ljubljana – Pridelovalci in predelovalci konoplje si znova prizadevajo za demokratični dialog. To trajnostno naravnano panogo so dosedanje vlade bodisi ignorirale bodisi sistematično uničevale. Tako je slovenska konopljarska zakonodaja ena najbolj zastarelih v Evropski uniji, proizvodnja konoplje pa povsem nekonkurenčna.

Konopljarstvo je ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih panog na svetu, pravijo v CanaGiz, Gospodarsko interesnem združenju za konopljo, KonopKu, Zadrugi za konopljarstvo, in Icanni, Mednarodnem inštitutu za kanabinoide. Samo v EU je konopljarski posel vreden več milijard evrov, od tega je polovica posla s CBD izvlečki iz nepsihoaktivne konopljine smole. »Ocenjujemo, da vsak sedmi Slovenec uporablja kapljice CBD oziroma druge vrste kanabinoidnih pripravkov v terapevtske ali zdravstvene namene,« pravijo predstavniki panoge, ki zaposluje več kot 200 ljudi in ustvari 50 milijonov evrov prihodka.



Dodajajo, da se konopljarstvo sooča z nekooperativnim in celo sovražnim odnosom visokih državnih uradnikov, ki ne izvajajo niti sklepov pristojnega odbora državnega zbora o ureditvi področja iz oktobra 2016, februarja 2018 in aprila 2019. »Največjo odgovornost za uničevanje panoge nosi ministrstvo za zdravje,« pravijo pridelovalci in predelovalci konoplje. Ministrstvo je sicer odgovorilo, da pripravljajo celovito ureditev področja od aprila lani, in večkrat so izrazili mnenje, da je najbolje slediti evropski zakonodaji in ne prehitevati.

Najhujši je alkohol

Tudi zato so poznavalci zaskrbljeni. »Zdaj politično močni 'eksperti' v Združenih narodih na krilih antiintelektualizma, konservatizma in primitivizma brez dokazov nasprotujejo celo uporabi CBD pri otroški epilepsiji. Kam nas pelje ta 'nova' politika, se vidi tudi v novem dokumentu EU,« opozarja Dušan Nolimal iz NIJZ. Kot pojasnjuje, je bil prepričan, da se bomo prohibicije nekaterih drog kmalu spominjali le kot šolo, kako se lahko take radikalne prepovedi in omejitve izrodijo v nasprotno smer, kot je bil njihov prvotni namen. Ob tem restriktivno naravnanem predlogu evropskega akcijskega načrta za droge (The New EU Agenda and Action Plan on Drugs 2021–2025) nima EU za področje alkohola, ki dejansko povzroča epidemijo smrti, nikakršne strategije in akcijskega načrta,« opozarja Nolimal.



Dodaja, da evropski in slovenski najstniki čedalje več pijejo, oblast pa se tudi pri nas še naprej osredotoča na težave, ki jih povzročajo konoplja in prepovedane droge. »Številni mladi odrasli danes razvijajo zdravstvena stanja, ki jih običajno opazimo le pri starejših alkoholikih. Alkohol je daleč najbolj nevarna droga v EU. Trenutna politika na področju drog ni le nepoštena, ampak tudi nepravične. Ni dvoma, da druge droge predstavljajo resne zdravstvene in socialne težave, vendar alkohol močno zasenči vse druge oblike zlorabe psihoaktivnih snovi, posebej v EU,« pravi Nolimal.

Rešitev za krizo

Evropska zveza za industrijsko konopljo ob tem opozarja, da je konoplja ena od rešitev za okrevanje po krizi, za oživitev podeželja, pa tudi za doseganje ciljev za bolj krožno in nizkoogljično gospodarstvo. Iz konoplje je mogoče izdelati vsaj 25.000 različnih izdelkov, od papirja, tekstila do gradbenega materiala, plastike in goriva. Tako bi tekstilna in druga industrija dobila lokalen vir naravnih surovin. Seveda pa so pomembni tudi prehrana in kanabinoidi, ki jih veliko ljudi uporablja za lajšanje različnih težav. To bi bila kombinacija domače surovine in svetovnega znanja.