Vpliv garaže in dogradnje Mahrove hiše na Plečnikove arkade

Vpliv garaže in dogradnje Mahrove hiše na Plečnikove arkade

Avgusta 2021 so bila Plečnikova dela vpisana na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, med njimi tudi Plečnikove arkade.

Plečnikova tržnica – arkade je bila zgrajena med 2. svetovno vojno v letih 1940–1942. Po vojni je postal Plečnik »persona non grata« in njegov projekt dokončanja celovitega nabrežja Ljubljanice z Mesarskim mostom, za katerega je mojster Plečnik izdelal detajlni projekt in celo maketo, ni bil realiziran. Jože Plečnik je umrl leta 1957.

Smrt mojstra Plečnika pa nikakor ne bi smela vplivati na celostno izvedbo Plečnikove mojstrovine. Trg Campidoglio v Rimu je Michelangelo Buonarroti (1536–1546) zasnoval leta 1534, dokončali pa so ga leta 1940, skoraj štiristo let po njegovi smrti. Pri nas žal spoštovanja do celostnega Plečnikovega projekta ni bilo. Namesto monumentalnega pokritega Plečnikovega Mesarskega mosta so leta 2010 zgradili stekleno brv kot prvo etapo garaže pod tržnico. Pri gradnji so bile poškodovane arkade in klet Plečnikove tržnice, razpoke so nastale tudi na freskah v Semenišču, ki so delo italijanskega slikarja Giulia Quaglia iz leta 1721, spomenik državnega pomena (EŠD 390).

Gre za grob poseg arhitekturnega kolosa v občutljivo urbano tkivo stare Ljubljane, omejeno z mestnim obzidjem, na prostoru »intra muros« (med obzidjem), ki je z odlokom varovana kulturna dediščina. FOTO: Jure Eržen

V MOL o svojem projektu oziroma načrtih na območju tržnice pojasnjujejo, kot je poročalo Delo 15. junija letos: »S prenovo odprte tržnice, gradnjo podzemne parkirne hiše ter gradnjo prizidka in prenove Mahrove hiše se bodo zgodile pomembne izboljšave odprtega prostora tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za druge uporabnike.« Mahrova hiša, naslonjena na dvojno obzidje srednjeveške Ljubljane, ni posegala v staro Ljubljano na območje frančiškanskega vrta, predhodnika ljubljanskega botaničnega vrta, ki ni bilo nikoli pozidano. Dozidava Mahrove hiše in gradnja parkirne hiše ne moreta biti »izboljšava odprtega prostora«. Gre za grob poseg arhitekturnega kolosa v občutljivo urbano tkivo stare Ljubljane, omejeno z mestnim obzidjem, na prostoru »intra muros« (med obzidjem), ki je z odlokom varovana kulturna dediščina. Dogradnja Mahrove hiše in predvidena rampa v garažo posegata tudi v vizualno vplivno območje Plečnikovih arkad. Z gradnjo podzemnih garaž, ki bodo segale dva metra pod Ljubljanico, bo nastal jez, ki bo spremenil tok podzemnih voda izpod Grajskega hriba, brez dvoma tudi skozi prostor med garažami, Semeniščem in župniščem, usmerjene na Plečnikove arkade. Poškodovane bodo zgradbe najvišje državne zaščite.

Pa sta nas kljub vsemu pomirila gospod župan Janković in podžupan Rok Žnidaršič. »Bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice,« je povedal župan. (Dnevnik, 29. marca 2023) Da je garažna hiša »namenjena predvsem stanovalcem stare Ljubljane in delno za razbremenitev današnjega parkiranja za potrebe ozimnice«, nam je pojasnil naš podžupan, mestni urbanist Rok Žnidaršič (Delo, 25. marca 2023). V MOL oziroma v pristojnih občinskih službah pa so pojasnili, kot je 15. junija 2024 poročalo Delo, da se bodo »s prenovo odprte tržnice, gradnjo podzemne parkirne hiše ter gradnjo prizidka in prenovo Mahrove hiše zgodile pomembne izboljšave odprtega prostora tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za druge uporabnike (...), uredili bodo namreč centralno pokrito tržnico v pritličju Mahrove hiše, kjer bodo zagotovljeni sodobni prostorski, tehnični in sanitarni pogoji za prodajo in konzumiranje živil ter pripravljenih jedi«, »omogočili bodo vzpostavitev osrednjega zunanjega tržnega prostora s povezavami do kletnih prostorov za dostavo in odvoz embalaže«, »na mestni tržnici ne bo več ograjenega prostora za smetnjake, v garažni hiši pod zemljo pa bodo vzpostavili dostavo, odvoz in dodatna parkirišča«. Gre za opis projekta »Posodobljena tržnica brez garaž« (Kerševan – Kovač 2010) s programom posodobitve tržnice Östermalm v Stockholmu.

Dozidava Mahrove hiše (na fotografiji) in gradnja parkirne hiše ne moreta biti »izboljšava odprtega prostora«. FOTO: Uroš Hočevar

Že leta 2010 sva s Petrom Kerševanom tiskala brošuro o kulturni dediščini Krekovega in Vodnikovega trga, ki sva jo poslala tudi gospodu županu. Prosila sva za možnost predstavitve najinega projekta javnosti, a žal brez uspeha. Prošnjo za predstavitev sva zato naslovila tudi na predsednico RS Natašo Pirc Musar, ki je pred kratkim zadevo odstopila kabinetu ministrice za kulturo Aste Vrečko in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije v nadaljnjo obravnavo z vljudno prošnjo za skrbno preučitev najinih predlogov. Pričakujem, da bo prošnja predsednice upoštevana in da bo v najkrajšem času podana možnost predstavitve najinega dela javnosti.

Najin projekt – s sanacijo obstoječe Mahrove hiše in kletjo pod nekdanjim frančiškanskim vrtom in uvozom pod Kopitarjevo ulico – ne vpliva na Plečnikovo dediščino in dokazila o vplivu na zaščitene Plečnikove arkade niso potrebna. Z opustitvijo načrtov za garažo pa se izognemo tudi spremembi poteka podzemnih vodnih tokov, uničenja arheološke dediščine in sodnih problemov z nadškofijo o lastništvu zemljišča.

V nasprotju z zagotovili župana Jankovića, da bistvo projekta MOL ni garaža, temveč prenova tržnice, je občinsko naročilo študije HIA (Heritage Impact Assessment), ki presoja vpliv načrtovanega gradbenega posega garaž na Plečnikovo svetovno dediščino in »dokazuje« Unescu, da Plečnikova dediščina, ki je na listi Unescove svetovne kulturne dediščine, z gradnjo garaž ne bo ogrožena. Za študijo je mestna občina odštela kar neverjetnih 674.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Izdelava študije poteka.