Odprto pismo županu: o srednjeveški Ljubljani

Spoštovani gospod Zoran Janković, brošuro o zaščiti arheoloških ostalin pod ljubljansko tržnico in ob njej sva naslovila na vas leta 2016 z apelom za razpis in razgrnitev vseh predlogov za izgradnjo srednjeveškega muzeja in ureditev posodobljene glavne tržnice. Odgovora nisva prejela nikoli. Po nedavno objavljenih člankih v medijih javnega obveščanja nameravate s projektom garaže pod tržnico nadaljevati.

Ker gre za ohranitev naše kulturne dediščine, želiva ponovno opozoriti na bogastvo, ki ga ima srednjeveška Ljubljana (na primer) v primerjavi srednjeveškim muzejem v Stockholmu.

Otoček Helgeandsholmen, ki ga oblivata jezero Mälaren in Baltsko morje, je bil naseljen že okoli leta 700. Mesto Stockholm je leta 1252 ustanovil Birger Jarl (1210 – 1266). V mesto, ki je takrat štelo manj kot 5000 prebivalcev (Švedov, Nemcev in Fincev), so že leta 1270 prišli Frančiškani, Dominikanci (črni menihi) so omenjeni leta 1336, prvi ohranjeni zemljevid mesta je iz leta 1620, pečat mesta je iz leta 1296. Na otočku, kjer stoji švedski parlament, so nameravali zgraditi garažo za parlamentarce. Arheološke raziskave v letih od 1978 do1980, najobsežnejša izkopavanja v mestu, so odkrile ostanke obzidja, ki ga je zgradil v začetku 14. stoletja kralj Gustav Vasa, ostanke mestne bolnišnice Hiše Svetega Duha (Helgeandshuset) z obsežnim pokopališčem, ruševinami srednjeveškega mesta in novodobnih palač iz 17. Stoletja.

Ljudje so protestirali in odločitev je padla: projekt za garažo za parlamentarce so opustili, zgradili so srednjeveški muzej. Odprli so ga leta 1986, dve leti kasneje je dobil prestižno imenovanje Evropski muzej leta. Poleg muzeja vojne ladje Wasa je Srednjeveški muzej pomembna turistična atrakcija Stockholma. Avgusta 2022 mu je Tripadvisor dodelil pet zvezdic.

V muzej nas popelje vitrina z lobanjo in rekonstrukcijo videza Birgerja Jarla, ustanovitelja Stockholma. Osnova muzeja je ostanek 55 metrov dolgega mestnega obzidja, srednjeveško pokopališče in ostanek ladje iz leta 1520. Dopolnjujejo ga rekonstrukcija življenja v srednjem veku: rokodelci: steklar, čevljar in usnjar, tkalec, keramičar, pek, trgovec, pisar, ribič, frančiškanski menih na vrtu začimb, muzikanti, otroci, zidar in tesar, pa tudi konjenik in vojak, prikaz bolezni, sojenja in nasilne smrti.

Kaj pa še ohranjena srednjeveška arheološka dediščina v Ljubljani? Arheološke ostaline srednjega in novega veka na območju vzhodnega mestnega obzidja od Gradu z obrambnim jarkom, s Kloštrskimi vrati, dvižnim mostom, trdnjavo barbakan, dvojnim obzidjem do Vodnega stolpa ob Ljubljanici, ostaline cerkve Marijinega vnebovzetja, grobnica Turjaških, pokopališče s kostnico, z obokanimi kletmi nekdanjega frančiškanskega samostana, ki so občasno služile tudi bolnišnici, s še neraziskanimi in neodkritimi grobnicami fevdalnih družin in mestnih veljakov z 280 pokojnimi, zabeleženi v frančiškanskih arhivih, so spektakularne v primerjavi s tem, kar je osnova srednjeveškemu muzeju v Stockholmu.

Spoštovani gospod župan. Predlagava, da projekt garaže opustite in ga po vzoru švedskega Srednjeveškega muzeja (Medeltidsmuseum) nadomestite z ljubljanskim srednjeveškim muzejem, tržnico pa posodobite brez nepotrebnih garaž. FOTO JURE ERŽEN/DELO

Tudi srednjeveško mesto Luwigana, današnja Ljubljana, ki so jo sestavljala tri z obzidji ločena mesta, je časovno sodobna Stockholmu. Mestne pravice je dobila leta 1246, mestno obzidje je omenjeno leta 1243, Frančiškani so prišli v Ljubljano leta 1233, le nekaj let po smrti sv. Frančiška leta 1226, in se naselili na območju današnje tržnice. Fortifikacijski načrt je izdelal Nicolo Angielini leta 1586, od takrat pa je v arhivih pogosto ohranjena podoba Ljubljane. Tudi pri nas smo imeli obdobje protestantizma. Odkrito skupno grobišče je arheološka zakladnica podatkov o življenju in delu pokojnih, o boleznih, o prehrani, o klimatskih razmerah itd.

In zakaj bi uničili to naše kulturno bogastvo za garažno zgradbo, ki bi segala globoko pod strugo Ljubljanice in kot jez preusmerila podtalnico na z zakonom zavarovane najpomembnejše zgradbe v Ljubljani? Gre tudi za gospodarsko odločitev za garaže v primerjavi s pomembnim objektom na zemljevidu evropskega kulturnega turizma.

Spoštovani gospod župan. Predlagava, da projekt garaže opustite in ga po vzoru švedskega Srednjeveškega muzeja (Medeltidsmuseum) nadomestite z ljubljanskim srednjeveškim muzejem, tržnico pa posodobite brez nepotrebnih garaž.

Ob zadnjem obisku pred tremi tedni v Stockholmu sem podpisani Milan Kovač ponovno obiskal stockholmski srednjeveški muzej, ki se stalno dopolnjuje. Povabil sem vas v Stockholm na ogled. Ob tej priliki si lahko ogledate tudi nedavno obnovljeno tržnico na trgu Östermalm (Östermalms Saluhall) v prestižni mestni četrti Stockholma s 70.000 prebivalci – brez garaž. Program prenove sva s kolegom Kerševanom uporabila v svojem predlogu obnove glavne tržnice brez garaž v Ljubljani. Najin predlog podpira SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) in je v skladu z navodili ICOMOS »Guidlines on Fortifications and Military Heritage«. Tudi predsednik mednarodne organizacije European Walled Towns (EWT) gospod Joseph Spiteri je novembra 2016 s pismom podpore, naslovljenim na vas in na ministrstvo za kulturo, opozoril na pomembnost ohranitve in prezentacije srednjeveških ostalin na območju tržnice.

Z obiskom v Stockholmu bi se brez dvoma spremenil tudi odnos MOL do arheološke dediščine v Ljubljani in po desetletju prošenj bi se našel prostor za javno razgrnitev vseh predlogov zaščite in prezentacije in situ na območju Vodnikovega in Krekovega trga.