Volilni sistem: odločijo naj občani

Profesor in doktor pravnih znanosti dr. Igor Kavčič je v TV-oddaji Odmevi pred kratkim povedal, da ne vidi možnosti za politično soglasje o spremembi volilnega sistema. Aktualna koalicija želi o tem vprašanju povprašati občane na referendumu ob evropskih volitvah, kar je smiselno in praktično.

Seveda pa nima smisla spraševati državljanov, ali so za preferenčni glas, saj s tem ne bo prišlo do pravih sprememb, ki bi udejanjile demokratični politični sistem. Sedanji ne more biti demokratičen, saj si ga lastijo zasebna komercialna podjetja, ki se imenujejo politične stranke, ki ne predstavljajo ljudstva, ampak predstavljajo in zastopajo ozke interese svojega številno nepomembnega članstva. Dr. Kavčič je več kot pravilno navedel, da občani ne glasujemo za svoje predstavnike, ampak za predstavnike političnih strank, vendar misli ni izpeljal do konca. Iz njegovih ust bi si želel slišati najbolj logičen predlog za prehod iz strankarskega v resnično demokratični sistem – kot sem ga že predlagal in ga seveda lahko še kdo drug predlaga v podobni obliki. Menim, da bi v resnični demokraciji morali voliti okoli sto predstavnikov iz okoli stotih lokalnih okolij, ki bi jih tudi predlagalo lokalno okolje ali bi tam sami kandidirali. Ministrstva in vlado bi vodili usposobljeni posamezniki na popolnoma transparenten in odgovoren način – potrjeval bi jih parlament na predlog uradniškega sveta in javne podpore. Politične stranke bi se registrirale kot društva na področju politike in bi vodile javne diskusije o aktualnih tematikah.

Torej ni vprašanje, ali je glede volilnega sistema soglasje v koaliciji, ampak gre pri vprašanju, kakšen volilni in politični sistem bi sploh imeli, za soglasje občanov, ki naj o tem odločajo. O tem ne more odločati neka trenutna koalicija, ki si gotovo ne bo pustila rezati veje, na kateri brez dejanske odgovornosti udobno poležava.

Samostojnost in neodvisnost smo občani izgubili v trenutku, ko so nam osamosvojitelji servirali strankarski politični sistem, ki ne predstavlja ljudi, ampak stranke, ki so evidentno komercialna družinska podjetja. Te stranke nas potem s svojimi predstavniki na volilnih glasovnicah prisilijo, da formalno potrjujemo njihovo pravico do odločanja – do vodenja oziroma ugrabitve države, kar stalno dokazujejo z legalnimi materialnimi krajami, klientelnimi kadrovskimi odločitvami, podjarmljanjem policije ...

Od organizatorjev referenduma o volilnem sistemu zahtevam, da na glasovnice uvrstijo tudi vprašanje o soglasju javnosti o prej navedenem predlogu. Ker pa se politika boji odgovora na takšen predlog in ga verjetno ne bo upoštevala, bom legalnosti referenduma brez alternativnega predloga oporekal po pravni poti. Upam, da mi bo dr. Kavčič pri tem pomagal.