Premier bi ob evropskih volitvah tudi referendum

»Ne bom se opredeljeval do tega, katere izboljšave, to prepuščam stroki,« je predsednik vlade Robert Golob dejal v uvodu na posvetu o volilni zakonodaji in peterici strokovnjakov, ki so nastopili, predlagal, naj ob upoštevanju javnega mnenja pomagajo pri pripravi vprašanja o tem, kako spremeniti volilni sistem – tako da bi bilo tokrat to jasno za volivce in posledično odločevalce. Najustreznejši termin za izvedbo posvetovalnega referenduma, ki ga razpiše večina poslancev, bi bile po njegovem mnenju kar evropske volitve, da bo udeležba dovolj visoka in da bo še dovolj časa za sprejetje pred rednimi volitvami.

V razpravah, ki so bile široke, so strokovnjaki obravnavali predvsem »politično možne« rešitve, kar glede na sedanja stališča parlamentarnih političnih strank – temu povsem nasprotuje le SDS – pomeni predvsem uvedba prednostnega glasu. Za to se je zavzelo tudi kar 86 odstotkov vprašanih v spletnem posvetovanju, ki ga je izvedel kabinet predsednika vlade.

Tudi Ciril Ribičič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki je zagovornik kombiniranega volilnega sistema, je navedel, da bi bila njegova uvedba velik korak naprej, saj se na primer na evropskih volitvah izkazuje, da kandidati nižje na lestvici z njegovo pomočjo lahko premagujejo strankarsko višje postavljene. Tako bi po mnenju Janeza Pogorelca, strokovnjaka za ustavna vprašanja, sicer tudi člana izvršilnega odbora NSi, volivci pridobili »odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«, ki je zapisan v ustavi. Ponazoril je, da imajo stranke zdaj namreč veliko moč – na primer prvak SDS Janez Janša, recimo, v volilnem okraju, ki vključuje ljubljanske Fužine, namreč ne bi bil izvoljen, pravi.

Javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti o spremembah volilnega sistema, na katerem je sodeloval predsednik vlade Robert Golob. FOTO: Blaž Samec/Delo

Že dlje časa pa polemike sproža vprašanje, koliko volilnih enot bi imeli. Če bi le »ukinili« volilne okraje, bi jih namreč obdržali osem, kar pomeni, da bi volivci lahko izbirali med enajstimi kandidati ene stranke. Zaradi pomislekov, da bi ruralna območja izgubila poslance – te pomisleke je izrazil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič –, se ponuja možnost njihovega povečanja ... Pogorelec predlaga 18 volilnih enot, v katerih bi bilo enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvoljenih po pet poslancev, s čimer bi se skupno število poslancev povečalo za dva.

S tem alternativnim predlogom pa bi se morda lahko strinjala tudi večina poslancev v SD, ki do zdaj ni bila soglasna pri uvedbi prednostnega glasu, kar pomeni, da ta rešitev tudi v tem mandatu nima zagotovljenih najmanj 60 glasov poslancev, ki so nujni za uvedbo spremembe.

Še manj verjetno se zdi, da bi v tem mandatu lahko bil sprejet ustrezno širok konsenz o obveznosti volitev, znižanju volilne starosti, zvišanju volilnega praga ali odpoklicu poslancev ali državnega zbora ...

In kakšno bi bilo torej lahko vprašanje na napovedanem posvetovalnem referendumu, ki ga predlaga predsednik vlade? Stroka v odgovoru (še) ni bila povsem enotna. Igor Kaučič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, je predlagal, da se preveri do pet relevantnih vprašanj, a je izpostavil dvom, ali jim bodo politični odločevalci prisluhnili. Pogorelec je zato navedel, da bi bilo bolj smiselno, če se politika poenoti in volivcem ponudi le eno vprašanje.