O prednostnem glasu, pa tudi o bonusih za udeležbo

Do konca avgusta vladajoči s posebnim spletnim vprašalnikom zbirajo odzive volivcev, kaj se jim zdi pri parlamentarnih volitvah pomembno. Do včeraj ga je izpolnilo 765 ljudi. Vodja projekta Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade upa, da bo odziv čim večji – k sodelovanju bodo danes pozvane tudi parlamentarne stranke –, saj naj bi bili rezultati tudi izhodišče za nadaljnje pogovore, povezane s spremembo volilnega sistema.

Stranke Gibanje Svoboda, SD, Levica in NSi so sicer že vodile pogovore o možnosti uvedbe prednostnega glasu na ravni volilnih enot, a ker imajo posamezni poslanci v omenjenih strankah – predvsem to velja za SD – pomisleke, zadostnega soglasja vsaj 60 poslancev za te spremembe v sedanjem proporcionalnem sistemu še ni. »Nujnih bo še kar nekaj pogovorov in usklajevanj,« ugotavljajo v kabinetu predsednika vlade, kjer naj bi nato septembra ali oktobra na javnem posvetu ugotovitve o tem, kaj je za ljudi pomembno pri volilnem sistemu, komentirali tudi strokovnjaki.

Minimalni popravki ob velikem dvomu pod streho

V vprašalniku se je mogoče izreči tudi o tem, ali bi podprli dodelitev dodatne olajšave pri dohodnini za tiste, ki se volitev udeležijo, in o znižanju volilne pravice na 16 let. Za zadnje so se namreč nedvoumno pred volitvami v vprašalniku iniciative Glas ljudstva izrekli v Gibanju Svoboda in SD. »Nekatera od vprašanj v vprašalniku izhajajo iz predlogov, ki so jih v dosedanji razpravi omenili sodelujoči – bodisi posamezne stranke bodisi predstavniki civilne družbe,« pojasnjuje Maša Kociper in poleg omenjenih dveh izpostavlja še vprašanja o stalnem prebivališču poslanca v volilni enoti, izobrazbi kandidata, predlagateljstvu s strani posameznikov ali civilne družbe, vprašanje o menjavi poslanske skupine ... Pa seveda, vprašanje o večjem vplivu volivca na to, kdo bo izvoljena oseba, oziroma o podpori preferenčnemu glasu.

Cilj vladne koalicije je namreč še vedno prav to: da bi tudi na parlamentarnih volitvah lahko oddali prednostni glas, kot je to mogoče na evropskih in lokalnih volitvah – manj podpore je zaznati pri uvedbi kombiniranega sistema –, za kar je po sedanjih ocenah še dovolj časa. Kot je pred kratkim že povedala sogovornica, bi bilo idealno, da gre predlog v postopek najpozneje konec prihodnjega leta, v vsakem primeru pa je cilj, da bo sprememba – če bo – uveljavljena najpozneje eno leto pred naslednjimi rednimi volitvami.

A kot rečeno: bolj kot vprašanje časa se zdi pereče vprašanje zadostne politične volje, zato bo še pomembneje, kako jasno sporočilo o želji po spremembah bodo volivci poslali odločevalcem med javno razpravo.

Treba je izkoristiti trenutek in močno koalicijo