Upokojenci ne bomo šli žejni preko vode

Že od leta 2010 se ukvarjam s pokojninami in socialnim položajem upokojencev. Pregledal sem vse pogoje upokojevanja v Sloveniji od osamosvojitve naprej. Temeljna ugotovitev je, da se je socialni položaj upokojencev iz leta v leto slabšal in je letos dosegel svojo najnižjo raven v primerjavi povprečne pokojnine glede na povprečno slovensko plačo. In še naprej se slabša. To se morda še najbolj nazorno kaže pri primerjavi pokojnine z minimalno plačo. Na svojem primeru sem izračunal, da je bila moja pokojnina ob upokojitvi višja od minimalne plače za 47 odstotkov. Leta 2022 je moja pokojnina presegala minimalno plačo le še za 37 odstotkov, letos pa bo višja le še za 23 odstotkov. Na čigav račun?

Tudi zaposlenim se ne piše nič dobrega ob njihovi upokojitvi. Ob sedanjih pogojih upokojevanja bo le tretjina zaposlenih imela pokojnine nad pragom revščine, kajti le tretjina zaposlenih ima svojo plačo enako ali višjo od povprečne slovenske plače. Sedanja slovenska povprečna plača pri 63,5-odmernem odstotku ob upokojitvi omogoča pokojnino na ravni praga revščine.

Upokojenci, in tudi zaposleni, se moramo upreti državi, ki načrtno poslabšuje socialni položaj upokojencev. Vsi tisti, ki prejemajo povprečno pokojnino ali pa nižjo od povprečne, si ne morejo privoščiti bivanja v domu za ostarele in tako postajajo breme svojim potomcem, ki pa so tako slabo plačani, da se komaj prebijajo iz meseca v mesec.

Vedeti moramo, da po podatkih Transparency International v Sloveniji letno »ponikne« okoli 3,5 milijarde evrov zaradi koruptivnih dejanj. To predstavlja približno tretjino slovenskega proračuna. Ker ima tudi politika prste v kozarcu marmelade, se reševanja tega problema ne loteva. Raje postopno uvaja nekakšno uravnilovko, tam, kjer jo lahko, in s tem ustvarja še večji delež revnega prebivalstva, kot ga imamo sedaj. Tega podatka od Transparency International do danes ni demantiral noben politik v državi, torej lahko mirno sklepamo, da ta podatek drži ali pa je celo višji od uradno objavljenega.

Za začetek bi morali vztrajati pri tem, da morata zakonodajna in izvršna oblast dosledno spoštovati zakone, ki jih sprejmeta. To pomeni, da se morajo spoštovati določila o letnem dodatku upokojencem (95. do 98. člena ZPIZ-2). Tudi določila zakona glede usklajevanja pokojnin so se v preteklosti večkrat kršila, bodisi ta, da redne uskladitve pokojnin sploh ni bilo, bodisi pokojnine niso bile usklajene v višini, ki jo predpisuje zakon.

Vztrajati moramo tudi pri tem, da se delodajalcem postopoma dvigne njihov delež vplačil v pokojninsko blagajno. Zaposleni, ki so delodajalcem prinašali profit v svoji aktivni dobi, morajo biti deležni dostojnih pokojnin, to pa je mogoče le tako, da se skozi socialni dialog delodajalce prepriča, da so soodgovorni tudi za dostojno starost tistih, ki so jim v aktivni dobi ustvarjali dobiček. Saj drugače v Sloveniji ne bo dosežena vzdržnost pokojninske blagajne.

Predstavniki države se dobro zavedajo, da smo upokojenci bolj ali manj nemočni in prepuščeni sami sebi. Veliko nas je, vendar nas nikomur ne uspe organizirati, da bi skupno nastopili v boju za svoje pravice. Zato v zgodovini naše samostojne Slovenije država (s pomočjo politike) ni upoštevala niti osnovnega načela, da za enaka vplačila v pokojninsko blagajno pripada vsakemu enaka pokojnina. Tega načela ni zagovarjala niti stranka Desus, ki naj bi zastopala interese upokojencev, ko je še sedela v parlamentu. Zato imamo sedaj tudi kolobocijo pokojninske zakonodaje, v kateri se skoraj nihče več ne znajde. Temu moramo upokojenci povedati jasni in nedvoumni ne. Ne smemo dovoliti, da nas žejne vodijo preko vode!

Upokojenci, zahtevajmo:

1. Od osamosvojitve dalje se socialni položaj upokojencev stalno slabša, kar se kaže v razmerju med povprečno slovensko plačo in povprečno slovensko pokojnino. To razmerje je že pred nekaj leti padlo pod 60 odstotkov. Zahtevamo, da se takoj zaustavi slabšanje socialnega položaja upokojencev.

2. Od sprejema zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ga izvršilna veja oblasti stalno krši. Zahtevamo dosledno spoštovanje zakona, ki določa, da se letni dodatek izplača v dveh različnih višinah. Letni dodatek ni socialni korektiv, zato je nedopustno, da država zavestno krši zakon in letni dodatek izplačuje v več kot dveh višinah.

3. Spoštujemo zakonitost in se vztrajno zavzemajmo za spoštovanje pokojninske zakonodaje. Treba pa je upoštevati tudi pravičnost. Ob enakih vplačilih v pokojninsko blagajno je bila leta 2012 povzročena krivica moškim upokojencem, ki jim je bila odmerjena pokojnina v višini 57,25 odstotka od njihove povprečne izplačane plače. Z dvigom odmernega odstotka upokojencem na 63,5 odstotka bi morali opraviti popravek tudi moškim upokojencem, upokojenim med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019. Opozarjamo, da je v izogib storjenim krivicam treba popraviti višji odmerni odstotek tudi za vse »stare« upokojence, saj je prišlo do neenakopravnega položaja le-teh in je s tem kršen ustavni vidik načela enakosti pred zakonom.

Odločil sem se, da bom zaradi navedenih razlogov 16. januarja 2023 ob 11. uri protestiral pred parlamentom. Kdor se strinja z menoj, se mi lahko pridruži, in vesel bom tega. To bo torej priložnost, da s svojim mirnim protestom pred parlamentom opozorimo nase in izvoljenim predstavnikom oblasti pokažemo, da se znamo organizirati in da je konec šale. Socialno drsenje upokojencev je treba nemudoma ustaviti! Pokažimo oblastnikom, da smo še med živimi.